V življenju vse mine. Dobro in slabo, vse se konča. Kadarkoli mi je težko, se spomnim tega. Ker če je minil ta občutek katastrofe po nesreči, ti občutki nemoči ob nezmožnosti premikanja, ta popolna odvisnost od drugih …, bo minilo tudi vse drugo, naj si bo še tako hudo.

Mine tudi vse lepo, zato uživaj v trenutku.

Nesreča me je prisilila, da že pri vsakdanjih stvareh (kot na primer vstati iz postelje) vložim 110 % svoje moči in truda. To sem prenesel v vsa področja življenja. Prav to mi prinaša rezultate. Karkoli delam, delam najbolje, kakor lahko. Trud je vedno poplačan. Če ne takoj, pa malo z zamikom, a poplačan je.

Poleg tega sem se naučil, da ni v življenju nič samoumevno. Ne ljudje, ne stvari, ne roke, ne noge, ne sluh, ne glas. Ni samoumevno, da si lahko obuješ nogavice, stopaš po stopnicah, vstaneš iz postelje, voziš avtomobil. Samoumeven ni niti današnji dan ne jutrišnji. Ne ta trenutek ne naslednji. Ko dosežemo to stanje zavedanja, smo avtomatsko hvaležni za vsako malenkost. In ko postanemo iskreno hvaležni, dobimo in imamo še več in več. To je lepota življenja samega.

Všeč so mi ljudje, ki delajo tisto, kar radi delajo. Glasbeniki, ki s srcem in občutkom ustvarjajo glasbo in pri tem uživajo ter se sploh ne ozirajo na to, ali jih bo poslušalo milijone ljudi ali pa le eden. Pisatelji, ki pišejo knjige iz strasti, veselja, čutenja, da besede kar tečejo preko njih, pri čemer se ne obremenjujejo, ali bo knjiga svetovna uspešnica ali pa bo ostala le v srcih nekaj izbrancev. Podjetniki, ki inovativno ustvarjajo nove izdelke, napredek, pri čemer padejo v ustvarjanje kot otroci, ki pozabijo na čas, in se ne obremenjujejo, ali bo njihov izdelek spremenil svet
ali le pomagal izboljšati življenje eni osebi. Ti ljudje predvsem uživajo v tem, kar delajo. V njihovem delu je tako čutiti posebno energijo, saj preprosto – ustvarjajo. Občudujem take. In želim postati taka oseba. Morda že sem, ne vem.

Že poznate knjigo VOZIM SKOZI ŽIVLJENJE (Aleš Kramolc)? >>

Prav ustvarjalnost poleg ljubezni daje življenju smisel – če si star ali mlad, na vozičku ali na nogah.

Ne čakaj, da boš nekoč (ko shodiš, na primer) v prihodnosti srečno živel, ustvarjal in uresničeval svoje želje – stori to že danes.

Na koncu bi rad dodal še to – če si zapomniš le eno stvar iz te super knjige, si zapomni tole: Na svetu nisi sam. Vsaj 90 % časa se obnašaj tako, da če bi se vsi tako obnašali, bi bilo še vedno prijetno živeti. Če se bomo vsi tega držali, bo svet res lep in prijeten. Tistih 10 % si pa dovoli biti tudi malo kreten. Si pač – človek.

Življenje je v osnovi preprosto – le VOZI skozi življenje tako, da bo lepo zate in za ljudi okoli tebe.

… Sicer pa nikoli nisem rekel, da ne bom več hodil.

Iz knjige VOZIM SKOZI ŽIVLJENJE, Aleš Kramolc >>