Anika govori drugače
SARA IRMAN KOLAR
.
Ste že kdaj srečali gluho osebo? Zagotovo ste se nevede sprehodili mimo nje in ker je gluhota neviden primanjkljaj, tega niste opazili. Šele, ko stopimo z gluho osebo v stik, namesto ust spregovorijo roke.
(Zdravo!)
Ne, to niso nikakršni hieroglifi ali tajne šifre. To je enoročna abeceda, ki jo uporabljajo gluhe osebe. Še več kretenj lahko najdete in se naučite s slikanico Anika govori drugače, ki pripoveduje o dečku in njegovi gluhi sestrici. Jezik, v katerem se otroka sporazumevata, je sprva znan le njima, vendar ga kasneje delita tudi z drugimi, kar poveže otroke in vse mesto.
Skozi zgodbo o Aniki spoznajte slovenski znakovni jezik in se naučite abecedo ali pa nekaj osnovnih kretenj. Na koncu slikanice najdete slovar osnovnih kretenj, bonton pogovora z gluhimi in zanimivosti o slovenskem znakovnem jeziku.
Zgodba je napisana po načelih lahkega branja, zato bo primerna za marsikoga. Slikanica je primerna za otroke, osebe z motnjami in tudi za odrasle. Pssst, celotna zgodba je posneta s kretnjami, QR koda do posnetka je v knjigi.
To je knjiga za vse radovedneže, ki želijo odkriti čarobnost rok in gest!
Število strani: 32 Prva izdaja: December 2024 Vezava: Trde platnice
Redna cena: 19,90 €
.
.
Ali veš?
Znakovni jezik je samostojno razvit jezik z lastno slovnico.
Slovensko znakovni jezik je uradno priznan jezik od leta 2002.
V Ustavo Republike Slovenije je bil vpisan leta 2021.
V Sloveniji živi približno 1500 gluhih ljudi, od tega 258 učencev in dijakov.
Gluhota je lahko dedna ali pridobljena s poškodbo.
Znakovni jeziki se razlikujejo v vsaki državi.
Vsaka gluha oseba ima unikatno kretnjo za svoje lastno ime.
Pokukajte v knjigo
Kdo je Sara Irman Kolar?
Sara Irman Kolar (1998), profesorica likovne umetnosti, je slikanico ustvarila kot del magistrskega dela. To je njeno prvo samostojno avtorsko delo, v katerem se predstavlja kot avtorica besedila in ilustracij.
Pred tremi leti je opravila dve stopnji tečaja iz znanja Slovenskega znakovnega jezika, ob tem pa spoznala veliko zanimivih dejstev o gluhoti. Svoje znanje je želela deliti z drugimi, razširiti poznavanje tega nevidnega primanjkljaja, otrokom približati svet znakovnega jezika ter sporočilo, da je drugačnost vredna spoštovanja in sprejemanja.