Piše: Mag. Sanja Kranjc

Mladi bi želeli pripadati nečemu novemu, nečemu drugačnemu, da bi lahko začutili odraslost in neodvisnost. Vendar še niso v polnosti razvili sposobnosti razsojanja (za kar je odločilen prefrontalni korteks, ki se razvija do 25. leta starosti).

V tem turbulentnem obdobju spoznavajo same sebe, kaj bi radi postali, čemu lahko pripadajo, kdo pravzaprav so in kakšen je smisel njihovega bivanja.

Zato se vedno znova iščejo in prilagajajo, sledijo trendom, ki so in, da bi le lahko pokazali sebi in predvsem drugim, da so odrasli in neodvisni ter da svet čaka nanje, da se pokažejo v najboljši luči. Eden takih načinov iskanja pripadnosti, biti del neke skupine sovrstnikov, je tudi pitje alkohola.

Družina jim je pomembna, čeprav mladostniki tega ne priznajo. V sebi namreč čutijo, da se morajo ločiti od staršev, zato morajo najti načine, da zavrnejo njihove zahteve in želje. Zato ravno v sovrstnikih dobivajo moč, čeprav so prav tako negotovi kot oni. Pri njih se počutijo potrjene, saj se lahko enakovredno pogovarjajo (predvsem o tabu temah), lahko trenirajo novo vlogo, vlogo odraslega. Predvsem pa jim vrstniki postanejo zelo pomembni, če so odnosi v družini nekvalitetni in nezadovoljujoči.

Mladostnike je treba vzgajati za odgovornost, pri čemer je izhodišče obojestransko spoštovanje. Ko nekoga kritiziramo, mu nalagamo krivdo in ga želimo kaznovati (avtoritarna vzgoja), mu odvzemamo dostojanstvo kot osebi, ga postavimo na stopničko nižje, a ga ničesar ne naučimo o odgovornosti. Če pa mu dovolimo čisto vse (permisivna vzgoja), v sebi ne zmore zgraditi notranje varnosti in trdnosti.

Že poznate knjigo VOZIM SKOZI ŽIVLJENJE (Aleš Kramolc)? >>

Mladi odhajajo v svet, ki je poln nevarnosti. Pred tem svetom jih starši ne morejo obvarovati, lahko pa jim dajo prave smernice in jih naučijo v tem svetu živeti.

Naučiti se morajo sprejeti odgovornost za posledice svojega vedenja, čutenja in mišljenja. Če se tega ne bodo naučili, bodo kot odrasli iskali krivce za svoje vedenje drugje.

Mladostniki potrebujejo meje in strukturo. Tisti, ki jim je bilo vse dovoljeno, so se pridružili raznim skupinam, kjer so dobili pripadnost in navodila, kaj je v tej skupini dovoljeno in kaj ne, pa četudi so bile te skupine za njih ogrožajoče (npr. kriminal).

Preden mladostniki odidejo od doma, morajo zato starši nujno vprašati:

• Kam greš?
• S kom greš?
• Kdo od odraslih bo še tam?
• Kdaj prideš?

Mladostniki se bodo skušali izogniti vprašanjem in ne bodo prekipevali od sreče, a bodo v sebi veseli, da staršem ni vseeno. Ne prenesejo, če jim starši določijo uro. Z njo ne smejo soglašati, saj bi to zanje pomenilo, da so nesamostojni. Takrat bodo preizkusili različne domislice. Starši naj jasno povedo, kdaj morajo biti doma in kaj bo sledilo, če tega ne bodo upoštevali. Mladostniki bodo zamujali, da preizkusijo, ali s posledicami mislijo resno
ali ne.

Zato se starši morajo držati dogovora, saj bo mladostnik tako vedel, da so postavljene meje resne in trdne.

Ko bodo prišli domov, naj jih starši pričakajo, saj jim bodo s tem pokazali, da so jim pomembni in jih skrbi zanje. Mladostniki jim bodo očitali, da jim ne zaupajo, da so najbolj grozni starši na svetu, a se bodo kljub negodovanju počutili varne.

Velika verjetnost je, da bo mladostnik prišel domov vinjen, a predvsem je treba poskrbeti, da v takem stanju ne bo vozil, saj je tako podvržen še večjemu tveganju za nesrečo. Starši morajo obvezno vprašati:

• Boš pil? Povsem mirno poveste, da je to njegova odločitev, a
  da vam to ni všeč, saj zanj ni dobro. Vendar pa mu zaupate,
  da se bo na licu mesta pravilno odločil.
• Kdo bo peljal domov? Ali so vnaprej dogovorjeni, kdo od prijateljev
  ne bo pil, da varno pripelje domov?

Najbolje bi bilo, da jih sami pridete iskat ob uri, kot ste se dogovorili. S tem bo mladostnik vedel, da vas res skrbi zanj in da boste tam kljub njegovim nespametnim odločitvam. S tem boste zagotovili, da varno pride domov.

Ko mladostniki pridejo domov pod vplivom alkohola, s tem izražajo potrebo po odnosu, stiku s starši. Takrat morajo starši ostati mirni.

Tisti trenutek mladostniki ne potrebujejo pridiganja, ampak nekoga, ki jih bo poslušal in jim ne vsiljeval svojih mnenj. Če starši ostanejo mirni, lahko mladostnikom pomagajo najti načine mišljenja, čutenja in vedenja, ki so ustreznejši od alkohola.

Treba je ločiti vrednost osebnosti mladostnikov od njihovih dejanj.

Če se starši odzovejo na njihovo ravnanje s strogostjo ali kritiko, bodo to mladostniki doživeli kot neposreden napad nanje in ne na sámo vedenje. Tako bodo še bolj posegali po alkoholu. Družina mora zato biti za mladostnike kraj, kamor lahko vedno pridejo, ker se v njej počutijo varno. Če varnosti doma ne čutijo, bodo varnost in strukturo iskali na ulici ali pri vrstnikih, ki pa žal delujejo po drugačnih pravilih.

…

 Več v knjigi VOZIM SKOZI ŽIVLJENJE, Aleš Kramolc >>

(Sanja Kranjc je magistra zakonske in družinskih študij s končano specializacijo iz zakonske in družinske terapije ter doktorska kandidatka s področja zakonske in družinske terapije.)