Kolikokrat ste globoko v sebi prekleli dejstvo, da ste preprosto preveč prijazni in da vas ravno zaradi tega vsi prehitevajo? Ne samo to, odrekate se karieri, da bo lahko partner gradil svojo. Tako so vas vendar učili. Odrekate se svojim željam, da boste lahko ustregli otrokom, in vaši otroci se bodo svojim, da bodo le zadovoljili vas (povsod samo odrekanje, kjer naj bi bila ljubezen, kot je zapisal že Remarque). Morda je to, da ste skrbni in pošteni, včasih bolj slabost kot pa prednost, drži? Potem se še spomnite tiste pesmi Lepa dekleta ljubijo barabe … in se sprašujete, kam je šel ta svet.

Imam šokantno novico za vas, ki govorite “kam je šel ta svet …”: Svet se ni spremenil. Od nekdaj je bil tak.

Če vam je všeč ali ne, ga vi ne morete spremeniti. Žal. Pa če se še tako trudite, vam ne bo uspelo. Stvari gredo pač svojo pot. Ljudje so tudi hudobni. In nikomur ni mar za vas. Tako preprosto je to. Pa saj to že vendar veste, tudi če to še tako objokujete. Lahko vsak dan bijete notranje bitke in se jezite na krivice, ki se vam dogajajo, pa ne bo pomagalo. Lahko sprašujete stvarnika, zakaj dovoli vse slabe stvari, ki se vam dogajajo. Tudi usodo lahko krivite za vse skupaj. Kar želite.

Ne morete spremeniti sveta, lahko pa spremenite sebe. Se vam to zdi nekam klišejsko? Kar naj se vam! Resnično sveta ne morete spremeniti. Mnogi so že poskušali, pa nikomur ni uspelo. Niste bog. Niste stvarnik. Nimate te moči. Vse slabe stvari, ki se dogajajo, se bodo še naprej dogajale. Tudi dobrim. Tukaj ste povsem brez moči in na to ne morete vplivati. Edina stvar, na katero lahko vplivate, so vaši odzivi. Vaši odzivi na vse, kar se vam v življenju dogaja.

Če imate slabega šefa ali nemogoče sodelavce, se ne jezite nanje. Takšni pač so. Tega ne morete spremeniti. Jezni ste lahko le nase, ker si ne morete najti službe kje drugje. To pa bi lahko storili in zaradi tega si lahko očitate. Če vas otrok pred vsemi spravi v zadrego, da se potem pričkate s partnerjem še ves dan (ker ima ta morda drugačen pogled na to, kako odreagirati) in imate pokvarjeno rojstnodnevno zabavo, se ne jezite na otroka, ampak samo na vaju s partnerjem. Ker sta tako odreagirala. O tem govorimo. O naših odzivih na dogodke.

Dogodkov tako ali tako ne moremo vseh nadzorovati, lahko pa nadzorujemo svoj odziv nanje. To je vsa skrivnost.

Več v knjigi UČBENIK USPEHA >>