Le poglejmo šolske urnike: predmeti o tem in onem, nikjer pa nič o tem, kako se učiti.
Nekdo, ki bi se rad poučil o tem, kako se učiti, se po navadi obrne na internet, ki je sicer poln nasvetov, a kaj, ko vsi ti nasveti delujejo kot favoriti za svetovno prvenstvo v najbolj očitnih no-brainerjih tipa učite se sproti, razdelite snov na manjše dele, podčrtujte si ključne stvari, dovolj počivajte in spite, vprašajte, če česa ne razumete, uporabljajte slikovno gradivo, postavite si cilje, uredite si svoj učni kotiček, vzpostavite rutino in tako naprej in tako naprej. Dolgčas.
Je z njimi kaj narobe? Seveda ne, še zdaleč ne, vsi po vrsti najverjetneje držijo, pa vendar …
Najde lahko še nekaj knjig, ki že s svojo debelino prej odganjajo kot privabljajo potencialne bralce (takšnih je na Amazonu na tisoče), ali si pomaga še s kakšnimi poučnimi posnetki s konferenc TED in podobnih predavanj, kjer vrhunski govorci razkrivajo svoje trike ali najnovejša dognanja iz znanstvenega sveta.
Potem se nabor koristnih virov konča. Če imamo torej možnost, da neko opravilo, v našem primeru učenje, opravimo lažje, hitreje, z manj truda in boljšim izplenom, potem skoraj ni razloga, da tega ne bi uporabili. Na katerem koli področju.
Zato se je smiselno poučiti o učenju. In zato je smiselno prebrati to knjigo.
