Dojenček ob rojstvu ne pozna razlike med spoloma. Zavedanje o tem, kakšnega spola je, mu izgradimo starši. Potem ga učimo, nanj prenašamo svoje vzorce razmišljanja in osmišljanja sveta okoli sebe, on pa vse to sprejema in ponotranji.

Nato gre v šolo, kjer prejema formalna znanja, celoten šolski sistem pa tako ali tako poveličuje in spodbuja predvsem tisto, kar je uradno predpisano. Cenijo se predvsem intelekt in ocene, zavedanje se potiska v ozadje. O stanjih zavesti se ne govori, intuicija in podzavest imata etiketo mističnosti – in ta seveda ni za resne ljudi, kajne?

Zato ni čudno, da imamo toliko visoko izobraženih ljudi brez službe ali s slabo službo. Kaj jim pomaga vse znanje, če pa ne vedo, kako ga uporabiti? Vse življenje so se samo učili in naredili točno to, kar se je od njih pričakovalo. Kaj pa sedaj?

Varnega objema staršev ni več, učitelji so odšli, župniki tudi. Ko naenkrat ni več nikogar, ki bi povedal, kaj in kako, se ne znajdejo. Sedaj bi potrebovali drugačnega vodiča skozi življenje.

• Intuicijo, ki bi jim pomagala pri sprejemanju odločitev.
• Zavest o tem, kaj vse lahko storijo, kaj vse lahko dosežejo.
• Notranji glas, ki bi jih bodril, ko je najtežje.

A vsega tega že zdavnaj ni več, racionalno razmišljanje in faktografsko kopičenje znanja sta poskrbela za to. Tako imajo v sebi le podzavestne nastavitve iz zgodnjega otroštva, s katerimi pa si v neprijaznem svetu ne morejo kaj dosti pomagati.

Obstajajo pa tudi drugačni posamezniki. Nimajo nobenih formalnih znanj ali delovnih izkušenj, imajo pa močne želje. Natančno vedo, kaj hočejo. Tudi če ne poznajo poti, kako bodo to dosegli, imajo jasno predstavo o tem, kaj bi radi. O tem, da morda ne bo uspelo, sploh ne razmišljajo. Da so prestari, jih ne ovira. Da nimajo dovolj znanja, tudi ne. Pa tudi da ni popolnoma nobenega zagotovila, da bo nekaj uspelo, jih ne briga. In požvižgajo se na mnenje okolice. Pri svojih odločitvah se raje kot na trezen premislek zanašajo na trenutne impulze in intuicijo. Notranji jaz jih vodi. Po navadi so to tisti posamezniki, ki uspejo.

Vsakdo izmed nas ima možnost izbire. Vsakdo se lahko premakne med tiste srečneže, ki jim uspe na kateremkoli področju, tudi vi. Intuicija ni stvar sreče ali slučajnosti. Notranji jaz kot avtopilot skozi življenje deluje pri čisto vsakem posamezniku, le nastaviti ga je treba. Lahko se odločite in ga nastavite vi sami, sebi v prid, lahko pa še naprej drsite skozi življenje z nastavitvami, ki so jih za vas določili drugi. Izbira je vaša.

Kako to storiti, si preberite v knjigi UČBENIK USPEHA >>