Se spomnite, kaj ste včeraj jedli za kosilo? Najverjetneje ja, seveda.
Kaj pa pred petimi dnevi? Tega pa kar tako iz glave in na hitro najverjetneje ne, a se lahko dokopljete tudi do tega odgovora. Le nekaj malega miselne akrobacije bo potrebne – najverjetneje boste pomislili, kak dan je bil to, kaj ste takrat počeli, kje in s kom ste bili, potem pa se vam bo že pojavila podoba tistega kosila.
Nekaterih stvari se spomnimo, drugih malo manj, tretje pozabimo, a jih lahko od nekod obudimo, medtem ko se do kakšnih nikakor ne uspemo dokopati. Pa ni nič narobe z nami, tako pač delujemo, tako smo narejeni. Imamo različne vrste spomina – vsak skrbi za svoj del posla, vse je smiselno in zelo dobro organizirano.
Popolnoma drugače pa bi bilo, če bi danes dobili nalogo, da mi ob koncu naslednjega tedna poročajte o vseh kosilih, ki jih boste v prihajajočem tednu pojedli. Bi to zmogli? Seveda, z lahkoto. Zgolj zato, ker veste, da boste čez en teden morali o tem poročati. Nobene dodatne miselne aktivnosti ni treba vložiti v to, usmerjena pozornost bo čisto dovolj.
Le spomnite se primerov, ko vas kam peljejo in na pot niste pozorni, naslednjič pa morate do te lokacije priti sami. Kako težko je najti pot in kako preprosto bi bilo, če bi bili prvič le malo bolj pozorni, kajne? In seveda – ko se naslednjič odločite, da ne boste ponovili te napake, to pot z lahkoto najdete. Zakaj le? Ste medtem postali pametnejši? So vam zrasli možgani? Najbrž ne, uspešnejši ste zgolj zato, ker ste bili drugič na pot pozorni.
Usmerjena pozornost je le eden izmed majhnih trikov, ki jih lahko uporabite tudi pri učenju. Tako preprost, pa tako učinkovit. Kako? Tudi o tem v prihajajoči knjigi Praktično učenje. :)
