Spominjam se pogovora s svojo prijateljico, ki vodi uspešno casting agencijo. Pripovedovala mi je o nekem tipu, ki se je odločil, da bo uspel v Hollywoodu. Pomerila ga je počez. Pomerila ga je po dolgem. Zavrnila ga je.
Zavrnila ga je tako blatantno, kot je dvajset casting agentov morda zavrnilo Meryl Streep, ko je bila še navadna Micka.
Ena od nas.
S sanjami.
Odločila se je, da mu naravnost pove, da nima za kruh. Rekla mu je, da ni dovolj lep, da bi mu uspelo.
»Škoda, da izgublja čas po nepotrebnem s temi avdicijami,« mi je zaupala …
»Njegov look enostavno ni tisto, kar bi se iskalo.«
V to je bila prepričana.
Ona ima izkušnje …
Danes se tipson lahko pohvali s kilometer dolgo playlisto kao vzhodnjaških mafiozičev, ki jih je upodobil za najmanj ducat filmov žanra Hitri in drzni.
Uživa svojo različico uspeha, ker je menda poslušal sebe. Verjel je sebi. In ostal je zvest tej veri.
Lekcija je padla na vest moje kolegice, ki danes pravi, da nikoli in nikdar nikomur več ne bo solila pameti, kaj bo šlo in kaj ne.
Takšna je formula uspeha. Zelo pogosto so uspešni tisti, ki so izven formule. Anomalije, ki izstopajo z neko edinstvenostjo.
Imaš morda izjemno grd in strašansko kriv nos?
Si nekaj posebnega!
Unikatnega.
Edinstvenega.
Neponovljivega.
Uspešnega.
Britanski igralec Rowan Atkinson je bil zavrnjen, zavrnjen, zavrnjen, zavrnjen in znova zavrnjen, nakar je postal Mr. Bean in britanska kraljica ga je povišala v viteza! Postal je Sir Rowan Atkinson, eminenca britanske prominence in zelo verjetno globalno najprepoznavnejši igralec vseh časov. Naš svet je prepoln zgodb izjemno različnih verzij uspeha kot tudi neuspeha. Nekateri so dosegli uspeh že tako zgodaj v življenju, da ga nikoli več niso uspeli preseči. Zanimive so zgodbe o spopadanju z depresijo in alkoholizmom pri astronavtih, ki so uspeli poleteti v vesolje, češ … šmrk … kaj pa mi zdaj sploh še preostane? Mars mogoče?