Njen nastanek sega v pozen poletni večer na morju, ko sva z vnukom Žanom sedela na terasi. Občudovala sem prelepo poletno nebo, posuto z zvezdami, in veliko luno, vnuk pa je igral igrice na telefonu. Seveda sem želela to spremeniti, zato sem mu predlagala, da skupaj napiševa kakšno pesmico. Takoj se je strinjal, a pod pogojem, da bo smešna. Vzela sva list papirja, svinčnik in pričela.

Težko opišem, kako sva se smejala in zabavala pri nastajanju pesmice o dveh zajčkih. Po eni uri sva neverjetno vesela odšla spat, a pesmica je ostala nedokončana. Naslednji teden, ko sem se vrnila v Maribor, vnuk pa v Ljubljano, sem pomislila na veseli večer najinega skupnega ustvarjanja in zdelo se mi je, da pesmica ne sme ostati nedokončana – že zaradi Žana, kot vzgled, da moramo stvari dokončevati. Nedokončano pesmico sem dokončala sama in jo nato v presojo poslala Žanu in njegovi mlajši sestrici Lei. Bila sta navdušena in prosila, da napišem še kakšno. Tako jih je na koncu nastalo 12.

Tudi moji hčerki Maji, po poklicu zdravnica, po duši pa umetnica in zelo vesel človek, so bile pesmice všeč, zato sem jo prosila, če bi želela glavnim junakom vdihniti življenje. Takoj je privolila in tako sva že čez teden dni, ko sem jo obiskala v Berlinu, oblikovali ilustracije. Preživeli sva deset nepozabnih ustvarjalnih dni, polnih zanosa, pričakovanja in nepopisljivega veselja.

Kmalu za tem sem se povezala z gospodom Jonom Kanjirjem iz Založbe 5ka in mu predstavila do takrat opravljeno delo. Bil je zelo realen in mi dejal, da takšnih knjigic običajno ne izdajajo. Ko pa sem mu podrobneje predstavila pesmice in nekaj ilustracij, se mu je zdela ideja zanimiva. Odločila sva se, da k sodelovanju povabiva še mojega sina Jerneja, poklicnega glasbenika, ki živi in ustvarja v New Yorku. Tako smo iskali nekoga, ki bi ob glasbeni spremljavi pesmice doživeto prebral. Hčerka Daniela mi je predlagala kar svojega sina Žana, kar se je izkazalo za odlično zamisel, saj jih je prebral v otroškem duhu doživeto in veselo. Hkrati je bilo snemanjem v pravem, velikem studiu tudi za Žana nepozabna izkušnja.

Posnetek smo nato poslali sinu Jerneju v New York, da mu je v svojem studiu dodal svojo glasbo in zabavne zvočne efekte.

Tako se je v proces nastajanja knjige postopoma vključevala skoraj vsa moja ožja družina. Od vsega začetka in do njenega rojstva v fizični knjižni obliki, 7. februarja 2023, nam prinaša neverjetno veselje. In ker je potrebno veselje deliti, smo se v družini odločili, da ves dobiček od prodaje v celoti namenimo zapuščenim in pomoči potrebnim živalim. Živali za živali. Denar bomo nakazali zavodu Nikina prijazna Vas, center za Ozaveščanje in zaščito živali, Radenci.

Takšno je ozadje nastanka knjigice Hecne pesmice. Bila je napisana z dobrim namenom in prinesla nam je veliko veselja. Želim si, da ga prinese tudi vam.

Alenka Bervar