Utrip Zambije skozi stetoskop

ANAMARIJA MIHOVEC

.

Dnevniški zapisi šestih prijateljev na humanitarni medicinski odpravi v Nangomi, Zambiji

To je knjiga, ki vas bo preko zanimivih dogodivščin in nepričakovanih pripetljajev popeljala v osrčje Zambije, med bolniške postelje ter operacijske sobe, vse do tržnice sredi glavne ceste v vasi in prav do praga slovenske hiše, kjer vas nenehno spremljajo radovedne otroške oči, ki čakajo na barvico in list papirja.

»V Afriki čas drugače teče, vendar nismo prepričani, če res počasneje. Dnevi so se hitro spreminjali v tedne, ti pa še hitreje v mesece, in kot bi trenil, so minili že trije. To je bila izkušnja, ki nas je za vedno zaznamovala in nam dala spomine, ki jih bomo vedno nosili s seboj. Čeprav smo tudi mi pustili svoj pečat v Zambiji, so ga v naših srcih pustili tudi vsi srčni ljudje Nangome, ki so nas sprejeli medse in v tako kratkem času postali naša druga družina.« Člani odprave

Število strani: 180     Prva izdaja: Januar 2026    Vezava: Mehke platnice z zavihki

Redna cena: 20,00 €

.

.

anamarija mihovec knjiga utrip zambije skozi stetoskop

Poučno. Humorno. Zanimivo. Predvsem pa knjiga daje poklon zdravniškemu poklicu in obenem bralca prežame s ponižnostjo in hvaležnostjo, da živimo v tem okolju.

Petra Škarja

Pokukajte v knjigo

Peljemo se v tišini. Kam so šli dnevi? Trije meseci se slišijo tako veliko, pa vendar se zdi nepravično, da nam je bilo dano samo toliko dni skupne poti z ljudmi iz te majhne vasice. Hkrati se zdi, da smo doživeli toliko – v bolnici, kjer smo se učili drug od drugega, v hiški, kjer smo igrali družabne igre, jim privzgojili ljubezen do domačih živali in imeli kar nekaj poznih večernih zabav z dolgimi pogovori.

Pa vseeno je bilo časa premalo, da bi lahko rekli, da smo se naveličali igrati biljard ali dr. Phirija hecati, da je manjši od vseh nas. Ravno smo se navadili, da se obrnemo ob vzdevku »little lady« (mala dama), kakor nas je naslavljal, pa že gremo?! Zdi se nepravično, da je ta mehurček časa dolg le tri mesece.

Sem pa nekje nekoč prebrala, da si ljudje lahko damo neskončnost v končnosti časa. In prepričana sem, da bo v nas še dolgo odmeval njihov smeh in da bomo še dolgo uporabljali njihove fraze, kot so »sorry, sorry, sorry, mum« (oprosti, oprosti, oprosti, oprosti, mami) in »ka-boom«. V medicinskih primerih, ki jih bomo videli doma, bomo videli tudi Nangomo, kjer smo se z njimi morda prvič srečali. Morda ne bodo poleg nas, bodo pa z nami kamorkoli gremo in karkoli bomo počeli.

Dokler se za nas ne odpre ponoven mehurček neskončnosti v času.

Vemo, da se bo.

Iz knjige Utrip Zambije skozi stetoskop, Anamarija Mihovec 

knjiga zambija anamarija mihovec

Kdo je Anamarija Mihovec?

Zdravnica pripravnica, ki sem ravno nehala žuliti klopi fakultete in začela guliti izmensko delo. Trenutno me najbolj vleče v smer ginekologije ali pediatrije, vendar nič še ni povsem odločeno.

Ure, ki ostanejo v dnevu, si napolnim z glasbo – najprej si sama “zagodem” na violončelo ali harmoniko, potem pa poslušam še kakšen posnetek klasičnih ali manj klasičnih skladb. Kadar drsam po telefonu, najverjetneje delam lekcije Duolinga – učim se špansko in francosko (bolj ali manj uspešno).

Na seznamu opravkov bo vedno odkrivanje kotičkov Zemlje, pa tudi sveta literature in pozije.

Ostale zgodbe

Kdo je Damijan Janžekovič?

Za nasmehom preprostega fanta se skriva močna življenjska zgodba. Prav ta zgodba bolečine, depresije in različnih bitk ga je naredila močnejšega in sočutnejšega. V tem je našel navdih za študij pedagogike in psihoterapije, da bo lahko pomagal vsem »ranjenčkom«, ki jih razume v globine srca.

S svojim zgledom sporoča: »Možno se je dvigniti iz težkih in na trenutke nemogočih trenutkov. Nikoli ni prepozno začeti znova in vsak od nas si zasluži nov začetek.« 

(Namig: Obožuje kakav s smetano.)

For privacy reasons YouTube needs your permission to be loaded. For more details, please see our Varovanje podatkov.

Damijan Janžekovič – TEDx

Mnenja o knjigi IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA: Bitka z depresijo

Medtem ko sem prvo knjigo brala z vmesnimi pavzami za izjokati se, sem drugo dobesedno požirala in se iz nje učila o tihi, zahrbtni in počasi uničujoči bolezni, ki se danes vsaj bežno dotakne vsakega šestega človeka. Dragi Damijan, hvaležna sem ti v svojem imenu in imenu vseh, ki v tvoji zgodbi najdejo navdih, moč, smisel in pot, da si se podal v bitko z depresijo, čeprav si vedel, da ena dobljena bitka še ne pomeni zmagati v vojni. Vedel si, da se pravo delo na sebi po tej zmagi šele začne in se odločil, da si daš priložnost.

Ines Ćeman

Včasih globokega. Na trenutke filozofskega. Na trenutke čustvenega in celo težkega branja. Bo knjiga dosegla svoj namen in komu pomagala, da si bo, tako kot Damijan, upal poiskati pomoč, namesto da bi vzdignil roko nadse? Bo zaradi nje tudi Damijanu lažje, saj tudi sam še predobro vem, da se nekatere rane nikoli ne zacelijo? Vsekakor! Ali pa, kot reče eden od protagonistov v knjigi: »Če boš rešil samo eno samo človeško bitje, si lahko čestitaš, naredil si ogromno!«

Aleš Prelog

Pokukajte v knjigo

Življenje je velikokrat napolnjeno z vprašanji brez odgovorov. Pogumno je iskati tiste odgovore, ki še naprej dajejo smisel v našem življenju. Včasih iskanje odgovorov vodi le do še več vprašanj, včasih pa je bolje, da česa ne izvemo nikoli. V mojem otroštvu je bilo veliko vprašanj, ki so me težila. Na nekatera mi je čas prinesel odgovor, druge odgovore sem moral poiskati, a na nekatera nisem imel odgovorov. So jih pa zato imeli drugi. Marsikdo mi je v tistem obdobju sicer poudarjal, da so določena vprašanja, ki jih je najboljše pustiti brez odgovora, a jaz sem kljub vsemu želel odgovore. Včasih je kruta resnica veliko lažje prebavljiva kot pa nevednost, vsaj v mojem primeru je bilo tako.

Pogledal me je in z nasmehom dodal: »Ti si že izjemno bitje. Zame si ti produkt lekcij, ki si se jih si se naučil. Za svoja leta si poln modrosti, saj si šel skozi marsikomu nepredstavljive, predvsem grozne stvari. In zraven mene sedi človek, ki je preživel toliko neviht in deževja, a je vseeno nadaljeval svojo pot. Bolečina te je okrepila, Damijan, dež pa te je s časom tudi očistil.«

Odvrnil sem: »Ravno to je tisto – včasih je vse, kar moramo storiti, da se preprosto odločimo. Da globoko vdihnemo in naredimo korak naprej ter stopimo ven iz cone udobja. Ljudje lahko za vedno stojimo v coni udobja in vedno bomo našli razlog, da ne bi stopili ven. Dejstvo je, da pri izstopu stopamo v neznano in ne vemo kaj nas čaka – morda bo bolelo, morda bo težko, morda bo neprijetno. In vse to je res, a hkrati bomo zapravili številne priložnosti v življenju, če stojimo na robu cone udobja. Najbolje je, da stopimo korak naprej in se odpravimo v neznano. Nikoli ne vemo, koliko lepih stvari nas tam čaka.«

iz pekla do zivljenja bitka z depresijo damijan janzekovic

“Trenutno je moj edini cilj v življenju biti srečen – resnično, intenzivno in dosledno srečen ter navdušen nad življenjem.”

Iz knjige IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA – Bitka z depresijo, Damijan Janžekovič

Iz knjige IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA – Izgubljeno otroštvo, Damijan Janžekovič

MOGOČE VAS ZANIMA ŠE PRVI DEL TRILOGIJE:

Iz pekla do življenja, Damijan Janžekovič

iz pekla do zivljenja izgubljeno otrostvo damijan janzekovic knjiga
bitka z depresijo damijan janzekovic knjiga druga ozadje

Tretji del je še v nastanjanju … 

(Kdaj bo? Ja, Damijan, kdaj bo? Nestrpno čakamo.)

damijan janzekovic najdeno zivljenje knjiga 3