Dokler naju pes ne loči
Lena Gregorčič
Knjiga za ljudi, ki imajo radi pse.
Branje, primerno za vse, ki menijo, da so edini na tem svetu, ki tako mislijo in čutijo do svojega psa ter za vse tiste na drugem bregu: morda bodo potem lažje razumeli, zakaj imamo včasih pse raje kot ljudi.
Zato ne odlašajte, zamujajte ali prestavljajte sprehodov, saj so (tudi) čudovito izhodišče za ustvarjanje spominov, ki jih bomo v srcu in duši nosili še mnogo let. In kar je pri tem najlepše: lepi trenutki, ki jih preživimo skupaj s psom, nikoli ne postanejo grenki spomini.
Zato imamo radi pse. Ker so iskreni in vedno delujejo v skladu s tem, kar čutijo.
Število strani: 170 Prva izdaja: November 2024
Redna cena: 21,00 €
.
.
Pokukajte v knjigo
Moja prijateljica pravi, da smo skrbniki psov posebna kasta, druga dodaja, da je med nami pravzaprav ogromno pasjecentrikov, ki v središče svojega življenja postavljamo psa, njegovo srečo in dobrobit. To se posledično odraža tudi na našem počutju: srečen pes, srečen človek, ko je nesrečen pes, niti »njegov« človek ne more biti srečen! In obratno. Zato je tudi logično, da smo včasih srečni samo zato, da ni nesrečen pes.
Na prvi pogled se ne ločimo od drugih ljudi. Hodimo v službo, skrbimo za gospodinjstvo in bolj ali manj redno plačujemo davke. Razumljivo. Kdo bi poskrbel za psa, če bi mi šli v zapor?! imamo kakšno dlako več na oblačilih, a če to odštejemo, se odlično zlijemo s širšo družbo. To vsaj drži, dokler beseda ne nanese na pse: takrat je, kot da bi se nam odprla kinološka čakra in se težko ustavimo, čeprav smo se z leti in situacijami vseeno priučili, da sogovornika morda ne zanimajo čisto vse prehranske, prebavne in vedenjske posebnosti našega psa.
.
.
Kdo je Lena Gregorčič?
Že od nekdaj se rada izražam z besedami; so moje osnovno orodje v življenju, občasno tudi orožje, a brez skrbi, imam licenco: študirala sem primerjalno književnost. Končala sem v vsebinskem marketingu, kjer besede spretno uporabljam za snovanje različnih konceptov, sploh v digitalnem okolju. Tukaj se počutim kot riba v vodi in moj portal zdravahranazapse.si letos praznuje 10. obletnico obstoja! Zanj sem spisala več kot 600 objav, organizirala številne dogodke in spoznala krasne ljudi.
Verjetno je zdaj že jasno, da obožujem pse.
Neprestano se rada izzivam, ker ne želim življenja (pre)živeti v varni coni udobja, medtem ko gre mimo mene. Sem strastna šivilja. Kavbojke na fotografiji so moje delo. Rolam lahko do onemoglost. Obožujem sončne zahode. Sem z morja doma, a ne maram kopanja v morju, nimam niti kopalk! Obožujem roza barvo, rdeče nohte in visoke pete. Ron mi je delal družbo krasnih in prekratkih 10 let. Trenutno nimam psa.
Ta knjiga je noro zabavna, sarkastčna, realna, zanimiva, globoka, čustvena in nadvse drugačna … in komaj čakam, da jo boste lahko vsi prebrali!
Iris
Napisano je tako, kot bi se pogovarjal z nekom, ki misli točno to, kar ti, ampak zna briljantno ubesediti. Tako kot sem se ob tem branju počutila razumljeno in tisti momenti “točno to, to poskušam vsem dopovedat, pa noben ne razume”, se nisem še nikoli. Res kapo dol!
Taša
Je kot nek manifest pasjeljubstvu na nek način.
Darjan
Draga Lena, vse sem prebrala, po vrsti, kot si mi predlagala. Z velikim guštom. Take literature ni – ne pri nas, ne kje drugje. Zadetek v polno. Napisano s srcem in sočno, na trenutke te prav slišim, kako govoriš. Radijci smo sicer nagnjeni k temu, da tekst slišimo, a to ga le obogati. In tvoj tekst je bogat in čustven in resničen. Boleče iskren. In na tem širokem polju vsega kar beremo, tudi potreben. Knjiga, ki je morala biti napisana. In se bere lepo, tekoče.
Nataša B.