Lepo spi, lepotec
ULA BRATKOVIČ
.
Dnevniški zapisi govorijo o živahni in zabavni najstnici Tini, ki jo veliko bolj kot šola zanima njena simpatija Gašper, najboljši prijatelj njenega brata. Ko komaj dočakajo poletje, se ga lotijo z veliko žlico. Vendar ne vedo, da bo to poletje za vedno spremenilo njihova življenja …
Knjiga daje bogat vpogled v razmišljanja in čustvovanja današnje mladine. Najstniki se bodo v njej prepoznali tudi v temah, o katerih težko spregovorijo. Starejši pa bodo stopili v njihov svet in jih morda zato vsaj malenkost bolj razumeli.
Število strani: 144 Prva izdaja: Januar 2024 Vezava: Mehke platnice z zavihki
Redna cena: 14,90 €
.
.
Zmagovalka natečaja MLADI PISATELJ LETA 2023!
Vsako leto preko natečaja iščemo najboljšega med najboljšimi – mladega pisatelja, za katerega verjamemo, da ima potencial pisati naslednje najlepše
slovenske knjige. Za nagrado mu omogočimo prav to njegovo prvo pravo – knjigo, ki jo lahko občuduje v izložbah knjigarn.
Piši, napiši, pošlji, zmagaj!
DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS
- Posavski obzornik: V kostanjeviški šoli predstavili zmagovalnega Ulinega »Lepotca« >>
- Študent: Ula Bratkovič je zmagovalka natečaja Mladi pisatelj leta 2023 >>
- VAŠ KANAL: Mlada pisateljica Ula Bratkovič >>
- Slovenske novice: Ulin lepotec zmagal med mladimi pisatelji >>
- OŠ GORJUP: Mlada pisateljica Ula Bratkovič s svojim prvim romanom kar na sam vrh >>
- ŠTUDENT: Recenzija knjige Lepo spi, lepotec >>
Pokukajte v knjigo
Včasih kar ne vem, kako sem prišla do tu, kjer sem, ampak vem, da se moram vedno, ko padem, pobrati in vztrajati na svoji poti. Včasih se pobiram malo dlje, včasih pa spet ne traja tako dolgo.
Včasih se mi zdi, da se velikokrat znajdem med ljudmi z grenkimi življenjskimi preizkušnjami. Vedno jim ponudim ramo, pomagam pri vstajanju, ko so na tleh.
To je to, kar šteje. Da si človek do človeka in da mu pomagaš. Da ga ne obsojaš. Res sem postala močnejša in to, da pomagam, mi daje še večjo moč. Tako nam je vsem lažje.
Ni zaman rek: »Kar je naučeno v mladosti, je vklesano v kamen.«
Doživela sem popolno blaženost in na žalost kmalu zatem tudi zelo globoko, najglobljo bolečino.
Ampak kot pravijo ljudje: »Ko ti življenje ponudi limone, naredi limonado. In uživaj življenje, ker je prekratko.«
Slišim svojega angela, ki me spodbuja: »Glavo pokonci, princeska.«
In jaz mu odgovarjam: »Vse bom, ker si ti tako odločil. Lepo spi, Lepotec.«
Kdo je Ula Bratkovič?
Dolenjka Ula se med šolo in veroukom s sošolkami najraje ustavlja v knjižnici. Je knjigoljubka, ki že pri 13-ih letih posega po težkih tematikah, saj pravi, da ji to daje širino razumevanja sveta.
Njene sanje so potovanje v Korejo. Južno Korejo. Obožuje kitajsko hrano (predvsem pad thai), posluša rap in K-pop, za študij pa se spogleduje s psihologijo in primerjalno književnostjo.
Že v otroštvu je imela izzive z zdravjem – blaga cerebralna paraliza – toda očitno jo je to še bolj utrdilo, da posega po izzivih, ki so mnogim prezgodnji za ta leta.
S sestrico, očetom in mamo živijo v Kostanjevici na Krki, kjer čuti izjemno podporo prijateljev, družine in okolja, da razvija svoje talente dalje. Da bo še nadalje pisala, sploh ni dvoma.
Še nekaj odlomkov iz knjige
Kdo sploh sem? Ime mi je Tina in stara sem dvanajst let. Ja, saj vem, čudovito ime imam. Imam brata Jako, s katerim sobivam v naši majhni hiši na robu mesta (ko rečem, da z Jako ”sobivava”, mislim, da si kradeva polnilce in po hiši kričiva, kdo bo prvi gledal svojo oddajo). Sem prepričana, da je tako tudi povsod drugje. No, zdaj pa pustimo Jako. Govorimo raje o meni. Torej… kaj je na meni nenavadnega?! Iskreno nič. No, mogoče je čudno, da pišem dnevnik. Mogoče je to zelo čudno, ampak koga briga.
Veliko naloge imamo. Pri matematiki nam je učiteljica naložila dve strani načrtovanja rombov, čeprav tega ne bomo pisali v testu. Pri slovenščini pa imamo jutri domače branje. Pesmi Toneta Pavčka. Saj so zelo zanimive, ne morem reči, da niso, ampak bi včasih raje prebrala kakšno bolj najstniško knjigo, kot pa te pesmice, ki smo jih recitirali že v tretjem razredu. Seveda se takrat še nismo zavedali takšnih ljubezenskih in šolskih težav, o katerih izbrane pesmi govorijo, važno je bilo le, da je bila kratka in si se je hitro naučil.
Ob pultu je stal Gašper, natovorjen z bomboni, sokom in veliko skledo pokovke. Osupnila sem in od tistega poletnega večera pred tremi leti me več ne zanimajo sošolci in prijatelji. Zanima me le še Gašper. Ko vidiš svojo simpatijo, tvoje srce zajame val radosti in vzhičenosti. V tistem trenutku vidiš le njega in si ne moreš pomagati, da se ne bi nasmehnil, ko pa te v trebuhu tako ščemi, kot bi v njem vzletelo milijon metuljev hkrati. Gašperjevi športni postavi pritičejo malo nižje in mlajše, bolj sveže punce, sedmošolke recimo. Rjavolaske s čokoladnimi očmi, ki nosijo kratke majice in barvna krila. Kot jaz, za primer. Jaz sem zanj najboljša izbira …
Čeprav vsi govorijo, kako pomembno je nabiranje točk za v srednjo šolo, se jaz sploh ne obremenjujem s tem. Veliko točk ni moja ” vrednota”, kot bi rekla učiteljica pri etiki. Saj etika je prav zanimiva, četudi si ne morem zapomniti datuma osamosvojitve naše države. Le kako bi si ga, ko mi pa druge stvari skačejo po glavi. »Kdo ali kaj?« bi se pošalila moja razredničarka. Polovica razreda misli, da sem zaljubljena v Lukasa. Saj on je v redu, prijazen in vse. Ima umazano blond lase in velike oči. Skupaj sediva pri slovenščini in včasih je prav zabaven. Najhuje je, ko moja sošolka Mina kaj narobe sliši. Tako nastanejo govorice.
Mislim, da se bom razpisala o vsem, česar ne maram pri tem, da sem punca!
- Ko smo čustvene ali razdražene, je gotovo spet ta čas v mesecu. Če so fantje razdraženi ali pa jokajo, jih moramo tolažiti, kot da smo neke igračke. Če bi fant padel pri nogometu in se bi začel jokati, potem je samo res bolelo in se je trudil pri športu. Če bi punca padla z grede pri gimnastiki, se popraskala in izgubila samozavest in bi jokala, potem samo išče pozornost.
- Ko želimo pojesti obrok, po katerem hrepenimo cel dan, nas bodo vsi spraševali: »To boš jedla?« Ko pa nismo lačne, pa nas bodo klicali anoreksične.
- Če si pretežka, te bodo postavljali pred diete in ti odmikali hrano, če si presuha, pa te bodo silili in te glasno opravljali.
- Če si prenizka, moraš nositi pete. Če pa si višja od moškega, je neprijetno. Torej, če si visoka, ne smeš nositi pet, če pa si nizka, pa jih moraš.