Popotnica, slikarka, predavateljica in pisateljica. Kako usklajujete vse interese?

Če delaš tisto, kar te veseli, potem zmoreš vse. Včasih je treba čas enostavno odmisliti in potem stvari stečejo. Če imaš želje in postavljene cilje, jih skušaš uresničiti. Mogoče ne gre takoj, ampak slej ko prej pride do realizacije. Že kot otrok sem si želela potovati po svetu, pa takrat to ni bilo mogoče. Potovanja so prišla kasneje. Čutila sem potrebo po likovnem ustvarjanju in začela sem slikati. Pa so prišle razstave – najprej skupinske, nato samostojne. Želela sem pisati knjige in prišlo je tudi to.

Res pa je, da nikoli nisem razmišljala, da bi imela potopisna predavanja, a so se zgodila tudi ta. Prijateljica me je namreč prepričala, da bi svoje vtise in doživetja s potovanj predstavila na Alminih dnevih, ki jih vsako leto prireja Turistično društvo Štore v spomin na Almo Karlin, svetovno popotnico, rojeno v Celju, ki je svoj zadnji dom našla na pokopališču na Svetini. Poslušalci so bili navdušeni, jaz pa tudi. Led je bil torej prebit in tako se je začelo. Imela sem številna predavanja v knjižnicah po celi Sloveniji in vsepovsod je bilo enako. Poslušalci so bili navdušeni, kar me je še dodatno vzpodbudilo za izvajanje tovrstnih predavanj. S tem podoživljam čudovite dežele, lepe trenutke in doživetja ter navsezadnje poslušalcem približam neko deželo, ki je mogoče ne bodo nikoli videli ali pa so jo že in jo sedaj gledajo z očmi drugega popotnika. Moram reči, da tudi sama zelo rada obiskujem potopisna predavanja različnih popotnikov, saj je naš modri planet posejan s čudovitimi deželami, ki jih je vredno spoznati.

Kako je prišlo do odločitve napisati knjigo?

Že od nekdaj rada berem in pišem. Želja po tem, da bi napisala knjigo, sega daleč nazaj, toda nekako nikoli ni bilo pravega trenutka za to. Danes vem, da se v preteklosti stvari enostavno niso poklopile in zato tudi knjige ni bilo. Vse se mora nekako postaviti na svoje mesto. Očitno sem res potrebovala Himalajo, ki se me je dotaknila tako močno, da sem knjigo enostavno morala napisati. Pravzaprav sem jo začela pisati že tam. Že na letališču v Pokhari, ko smo se vračali v Katmandu, sem vzela svojo malo beležko, brez katere nikoli ne grem na potovanje, in začela pisati. Ne vem, kaj nam Himalaja daje s svojo neverjetno energijo, toda meni je dala strašanski navdih za pisanje. S svojo energijo te kar posrka vase. To je svet tišine, mogočnih gora in prijaznih ljudi.

Pravzaprav navdih večinoma dobim na potovanjih, saj so potovanja hrana za dušo. V mojo zvesto spremljevalko beležko zapisujem lepe misli, občutke in dogodke, pa tudi kakšno pesem. In potem nastane prispevek ali članek, ki ga objavi kakšen časopis, revija … In sedaj tudi moj knjižni prvenec Poklon Himalaji. Ob tem moram dodati, da sem ob izidu napisala tudi pesem z istoimenskim naslovom, posvečeno ravno tej knjigi.

Vtise o mogočnem gorovju lahko podoživite v knjigi Poklon Himalaji >>>

Potovanja so v teh časih malce zastala. Kaj pa pisateljski navdih?

V časih koronavirusa res bolj slabo kaže s potovanji, toda treba je ostati optimističen. Verjamem, da bo kmalu napočil čas, ko bomo lahko normalno zaživeli.

Navdiha pa mi ne zmanjka. Kako lepo se je sprehoditi po gozdu, polnem različnih dreves, od katerih ima vsak svojo zgodbo … Se zazreti po čudovitem travniku, ki bo kmalu postal cvetlična odeja … Dihati sveži gorski zrak, ki te popelje tja daleč v višave … Opazovati ledene kristalčke mavričnih barv, ki jih povzroča dotik sončnih žarkov …

Morda me pot ponovno zanese v polarne kraje, saj sem ljubiteljica ledenih in hladnih območij (čeprav sem zmrzljive narave). Ljubim led, sneg in mraz, ki ti seže do kosti, in tisto belino, ki pomirja. In to je tudi naslov nove knjige, ki se že piše …

Ste soavtorica knjige Virus idej. Kaj vam pomeni ta projekt?

Vesela sem bila vašega povabila k sodelovanju pri tem projektu. Verjamem, da smo avtorji, vsak s svojo zgodbo, pripomogli k pozitivni naravnanosti in boljšem počutju bralcev v tistih prvih koronskih časih lansko pomlad.

Zgodbe si lahko preberete v knjigi Virus idej >>>

Omenili ste novo knjigo, ki jo že pišete. Nam zaupate njeno vsebino?

Polarni kraji so svet zase. Zame privlačni kot magnet, neokrnjeni, neobljudeni … Svet lepote in tišine, svet beline. Kamorkoli se obrneš, vsepovsod tista belina, ki ti jemlje dih. Potopiš se vanjo, ona pa te objame, vsa vesela, da ji nekdo dela družbo …

Celje, marec 2021