Poklon Himalaji (ob izidu istoimenske knjige)

Bilo je lepo
kot še nikjer tako.
Zapisala v knjigi sem to,
ki bral jo bo marsikdo.

Himalaji izrekam poklon
in ga obesim na veliki zvon.

Svet tišine, goratih lepotic in prijaznih ljudi
iz svojih rok me nikakor ne izpusti.

Čarobna je hoja ob vznožju gora,
čutiš zemljo in dušo, ki Himalaja ti jo da.

Prelepe zvezdnate noči
te popeljejo v življenje brez skrbi.

Danes je dan, ki uživaš ga ti,
brez misli na prihodnje dni.

Zvedavi pogledi otrok
spremljajo te povsod.

Plišasti medvedki zamenjajo lastnika
in sreča otrok se nam nasmiha.

Ob vznožju gora v idiličnih vasicah
življenje ni divje, kot bi bili na brzicah.

Umiri se rečni tok, ki odnaša skrbi,
nam pa prinaša lepše dni.

Bogovi, ki domujejo visoko v gorah,
vse zlo zmeljejo v prah.

Poslavljam se od goratih lepotic,
pod katerimi stojim kot pritlikav možic.

Pogled mi uide tja daleč visoko pod nebo,
kjer zagledam »mojo« goro,
ki nežno maha mi v slovo.

Potok solza je neustavljiv,
svet, v katerega se vračam, pa neobvladljiv.

Obljubim, da pridem nazaj,
v ta mali gorski raj.

Preberite si več v knjigi Poklon Himalaji >>>