Kaj imajo skupnega Pepsi, Apple, Toyota in Twitter? Kaj indijski Tadž Mahal, grški Partenon in pariška Notre-Dame? Pa marjetica, vrtnica in cvetača? Kaj imajo skupnega uho, prst in roka? Hurikan, molekula DNK in Mona Lisa? In kaj ima skupnega vse našteto?

Povezovanje je ena največjih človekovih vrlin. Živimo v času in prostoru, ki postaja vedno bolj zapleten in v katerem vedno težje izumljamo, inoviramo in razvijmo sami. Povezovanje različnih ved, znanj in ljudi je ključnega pomena za uspešen in učinkovit razvoj prebojnih inovacij.

Takšen razvoj se ne deli na matematiko, kemijo, slovenščino, fiziko, športno vzgojo in glasbeno umetnost ampak iz vsakega predmeta vzame, kar potrebuje, ter zabriše meje med njimi. Ljudje in strokovnjaki različnih ved ter znanj se združijo v pisano celoto in ustvarijo nore rešitve. O čem sploh govorim? Naj se vrnem na začetek.

Se spomnite teh števil? 0, 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144 …? Gre za Fibonaccijevo zaporedje, o katerem smo se učili pri matematiki. Pravilo je preprosto. Sešteti je potrebno zadnji dve številki v zaporedju, vsoto teh dveh pa zopet prišteti predhodnemu številu in tako naprej. 1+1=2; 1+2=3; 3+2=5 … Vse od števila 5 naprej, se pri deljenju zadnjih dveh številk (5/3, 8/5, 13/8 …) vedno bolj približujemo vrednosti 1,61803… To predstavlja razmerje zlatega reza. Razmerja, ki je zaznamovalo zgodovino.

O zlatem rezu smo se učili pri umetnosti. Gre za optimalno, popolno razmerje med daljšo in krajšo stranico. Spomnim se analize obraza. Delili smo ga na kvadrate in »zlate« pravokotnike. Kvadrati, ki tvorijo pravokotnike, imajo stranice z dolžinami Fibonaccijevih števil (1, 1, 2, 3, 5 …). Obraz smo analizirali tudi s posebno spiralo. Logaritemsko spiralo, tudi Fibonaccijevo spiralo. Zlati rez, smo temu rekli takrat. Pred kratkim sem prebral, da je najlepša ženska na svetu Bella Hadid. Kako so to določili? Matematično seveda. Z analizo obraza in uporabo zlatega reza. Njen obraz se v 94 % sklada z zakonitostmi zlatega reza.

A ta primer je le delček vsega, kar obstaja v naravi in je v razmerju zlatega reza. Galileo Galilei, o katerem smo se učili pri zgodovini, je zapisal, da so zakoni narave zapisani v jeziku matematike. In če logaritemsko ali Fibonaccijevo spiralo in zlate pravokotnike povežemo s pojavi v naravi, pridemo do vseh primerov, ki sem jih navedel v uvodu.

Kako povezano je vse!

Še več. Na pravilo zlatega reza in Fibonaccijevo razmerje se s pridom naslanjajo finančniki v svojih tehničnih analizah. Beethoven, Mozart in Wagner so namenoma spreminjali ritem, da bi sledili razmerju zlatega reza.
In kje lahko to uporabite tudi vi? Pepsi, Apple, Toyota in Twitter bodo že vedeli. Samo poglejte njihove logotipe in morda dobite idejo.

In kaj imajo skupnega Facebook, Vittorio Erspamer in nedeljsko kosilo? Ah, zgodba za kdaj drugič.

dr. Aleš Ugovšek
Vodja področja Tehnološki razvoj in inovativnost
Gospodarska zbornica Slovenija


 

Že poznate knjigo ČESA ŠOLE NE POVEDO? >>