Krhka so človeška telesa v primerjavi z naravo, ki si lahko privošči malodane prav vse.

Prvi hip te razvaja s svojo lepoto, toplino in veličino, že naslednji hip pokaže zobe in ti da vedeti, kako kruta je lahko. Boriš se s peklenskim mrazom in orkanskim vetrom ter pomanjkanjem kisika, ne veš, ali se ti bo uspelo zoperstaviti tej kruti strani narave, ko se te končno usmili in te povsem nebogljenega, izmučenega in premraženega privede nazaj v življenje.

Oh, kako lepo je življenje, se takrat zaveš in v trenutku pozabiš na muke, ki si jih preživljal, ko se je mati narava naslajala nad teboj.

Zakaj? Da ti pokaže, da se je vredno boriti? Da je treba ceniti in negovati to, kar imaš v življenju najraje?

Da preprosto občutiš življenje, ki ti ga podarja.

Iz knjige POKLON HIMALAJI >>

POKLON HIMALAJI, Barbara Popit