V objemu življenja

NINA OSENAR KONTREC

.

“Avtobiografska romanopisna izpoved nam slika vinjete življenja s sindromom kronične utrujenosti.

Nina Osenar Kontrec, priljubljena osebnost slovenske estrade, nas dobrohotno sprejme v goste in z nami deli najbolj zahtevno strmino svoje življenje poti. Krutemu doživljanju osebnega dna navkljub pa ves čas govori le – o ljubezni.” K. Rebolj, dr. med., spec. psihiatrije

Knjiga je osebnoizpovedni roman, obenem pa nudi tudi znanstveni pogled na bolezen, možne sprožilce, vzrok in podaja načine, kako lahko ozdravimo.

Število strani: 410     Prva izdaja: Oktober 2023     Vezava: Mehke platnice

Redna cena: 29,99 €

.

.

nina osenar kontrec v objemu zivljenja knjiga

Njena zgodba je liturgija volje uma, res je, a predvsem ljubezni – tiste, ki ne govori, ampak dejavno ljubi. Tudi v tišini.

Vsa menja o knjigi so kopirana iz javnih objav socialnih omrežij, objavile so jih omenjene osebe same. 

Pokukajte v knjigo

»Oči se niso spremenile.« To sem najprej pomislila, ko je vstopila v prenatrpano poznozimsko kavarno in me poiskala z njimi. Enake so, kot jih je imela dvajsetletna ženska, ki sem jo prvič videla na televiziji, kmalu zatem pa na drugi strani diktafona, ko sem jo kot novinarka intervjuvala prvič. Pričakovala sem puhloglavo avšo takrat, priznam, dobila pa radovednost, radost in predvsem te oči. Ki ti z vsakim pogledom govorijo, da ne obstajata ne včeraj ne jutri, le to, kar je prav tukaj in prav zdaj. Jaz in ti.

V letih, ki so sledila, je bilo intervjujev več. Ta najin zadnji, nikakor poslednji, pa je bil še prav poseben. Ko sva naredili piko, sem le poslušala, nič več spraševala. Pripovedovala je o tem, ali pa sem to čutila v trenutkih, ko je ponovno zajela zrak, da bi nadaljevala, kako je vsa ta leta živela odtujena od zunanjega sveta, bolna. Pet let le – »spala«. Nina Trnuljčica, se mi je za trenutek utrnilo v mislih. A sem to kičasto banalnost hitro zavrgla. Ko bi le lahko spala! Potem bi se celo lahko odpočila. Njen »spanec« je bil krčevita polbudnost, v kateri »ne sanjam ničesar, še nočne more so se raje kar poskrile nekam v moje utrujene možgane, preprosto nimajo energije, da bi zagnale grozeče prikazni …«

A ko sem jo poslušala, je vse bolj postajalo resnično ne to, da je, kot je v nekem obupanem trenutku pripovedovanja o svojem sinčkudejala, »izgubila pet let življenja«, temveč da je njena zgodba, ki jo je živela zadnjih nekaj let, v resnici liturgija volje uma. Že res, da premike človeka pogosto nizamo glede na to, kako daleč in kako hitro lahko hodi, a Ninino življenje je bilo teh pet let, »nepremičnosti« navkljub, neizmerljivo bogato. Ko sem v roke dobila čisto prvo verzijo knjige, ki jo imate pred sabo, strani, ki jih je predala v mapi previdno, upajoče, kot da še ne more verjeti, da je res zmogla nekaj tako velikega, napisati knjigo, me je presenetilo, da sem jih z enako mero previdnosti tudi sprejela. Brezpogojno zaupanje je veliko darilo, ponuditi svetu vso svojo ranljivost, verjeti, da bo drugi z njo ravnal previdno, pa zahteva veliko poguma.

Prebrala sem jo na mah. »Nina, ti nisi zamudila pet let življenja! Nina, ti si Gauss!« sem ji nekaj dni kasneje napisala v sporočilo. Med prebiranjem natisnjenih strani sem namreč večkrat pomislila na Izmero sveta Daniela Kehlmanna, knjigo, ki na duhovit način primerja življenji Alexandra von Humboldta in Carla Friedricha Gaussa in nas opominja, da iskanje znanja in osebnega razsvetljenja ni omejeno le na pustolovščine z obronkov znanega sveta, saj je enako globoko tudi v sobanah lastnega uma.

Tako kot je Carl Friedrich Gauss v svetišču svojega uma ustvaril temelje sodobne teorije števil, se je tudi ona obrnila vase in našla uteho v kontemplaciji. To obdobje mirovanja je postalo platno, na katero je naslikala svoje intelektualno in čustveno potovanje. »Živa ostajam tudi takrat, ko čez dan v polspancu poslušam zvočnice … Brez njih bi se mi čez dan zagotovo utrgalo! Še ko ležim v tisti polkomi, me rešujejo iz temačnih prostorov mojega uma in me opominjajo, da imam možnost, da ozdravim …«

Von Humboldt je bil popotnik. Skoraj je umrl zaradi pomanjkanja kisika v južnoameriških gorah, se zastrupil ob bregovih Orinoka invztrajal na palubi ladje tudi v največjem viharju. Zakaj? Ker je moral vsakih nekaj minut preveriti zračni pritisk. Gauss? No, njega je že navadna vožnja s kočijo spravljala v obup od slabosti. In ko mu je bilo med vožnjo nekoč težko kot še nikoli, saj slabost ni in ni pojenjala, si je pomagal tako, da je podrobno razmišljal o tresljajih, sunkih in zibanju. Von Humboldt se je s preseganjem geografskih meja poglobil v zapleteno tapiserijo narave. Gauss je »ostal doma« in dovolil svetu, da potrka na njegova vrata.

Pet let bolečine je prineslo veliko trenutkov, ko bi Nina lahko opravičljivo dvignila roke. Lahko smo le hvaležni, da je ta kresnica v jantarju tako močno sijala. Tako zelo želela živeti. In se v vsem tem času tako veliko naučila. V objemu življenja namreč ni le resnična zgodba o ljubezni, temveč študija sindroma kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom. Je pričevanje o boju s strokovnjaki, ki so ji vseskozi vsiljevali diagnoze, o katerih je globoko v svojem životu vedela, da niso prave. In ko je prvič popustila in se vedcem predala, je plačala visoko ceno.

Težko je skozi vrstice, ki opisujejo njeno zlomljeno srce. Težko se je soočiti s prizori razčlovečenja v imenu pomoči, ko »jaz vem, kaj je dobro zate«. Obenem pa je Nina vseskozi ostajala samoniklo bitje. Bitje, ki tudi trpi. Postajati senca sebe, biti »zgolj« spomin, a hkrati vedeti, da bližnjih ne vodi zlo, temveč neskončen obup, občutek nemoči, vse to ji je pomagalo preživeti. Saj ne prej, ne vmes in ne zdaj sveta ne vidi kot nekaj, kar ti samo po sebi pripada. Drug drugemu nismo dolžni ničesar, a hkrati vse. Kdo bi razumel to dvojnost?

Njena zgodba je liturgija volje uma, res je, a predvsem ljubezni – tiste, ki ne govori, ampak dejavno ljubi. Tudi v tišini. 

,

Ilustracije: Nina Osenar Kontrec

Kdo je Nina Osenar Kontrec?

Nina Osenar Kontrec je priznana slovenska televizijska voditeljica in pevka. S svojo karizmo, šarmom in talentom se je uveljavila kot ena vodilnih medijskih osebnosti v Sloveniji. Prepoznavna je po pronicljivem voditeljskem slogu, energičnosti in profesionalnosti, ki jo je pridobila v svoji bogati karieri.

Napisala je knjigo o trpki življenjski preizkušnji, ki jo je doletela kmalu po rojstvu sina. Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom jo je za pet let prikoval na posteljo, za vedno pa zaznamoval njeno milo dušo.

Bolezni navkljub je Ninina pripoved prežeta z ljubeznijo in je lahko vir motivacije in navdiha za bralce, ki se morda znajdejo na podobnih življenjskih prelomnicah. Nudi iskren vpogled v njeno notranje življenje, boj z boleznijo, misli, vrednote in filozofijo, ki so jo preoblikovale kot osebo, in vseskozi preslikava na plan neusahljivo ljubezen do življenja.

Nina piše v sočnem, lahkotno viskoznem in hkrati iskrivo mehkem jeziku, ki nas popelje skozi barvito zorenje predanega partnerskega odnosa, njene čuječe osebnosti in srca, polnega brezpogojne ljubezni.

nina osenar kontrec knjiga v objemu zivljenja zalozba 5ka

Ostale zgodbe

Kdo je Damijan Janžekovič?

Za nasmehom preprostega fanta se skriva močna življenjska zgodba. Prav ta zgodba bolečine, depresije in različnih bitk ga je naredila močnejšega in sočutnejšega. V tem je našel navdih za študij pedagogike in psihoterapije, da bo lahko pomagal vsem »ranjenčkom«, ki jih razume v globine srca.

S svojim zgledom sporoča: »Možno se je dvigniti iz težkih in na trenutke nemogočih trenutkov. Nikoli ni prepozno začeti znova in vsak od nas si zasluži nov začetek.« 

(Namig: Obožuje kakav s smetano.)

For privacy reasons YouTube needs your permission to be loaded. For more details, please see our Varovanje podatkov.
I Accept

Damijan Janžekovič – TEDx

Mnenja o knjigi IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA: Bitka z depresijo

Medtem ko sem prvo knjigo brala z vmesnimi pavzami za izjokati se, sem drugo dobesedno požirala in se iz nje učila o tihi, zahrbtni in počasi uničujoči bolezni, ki se danes vsaj bežno dotakne vsakega šestega človeka. Dragi Damijan, hvaležna sem ti v svojem imenu in imenu vseh, ki v tvoji zgodbi najdejo navdih, moč, smisel in pot, da si se podal v bitko z depresijo, čeprav si vedel, da ena dobljena bitka še ne pomeni zmagati v vojni. Vedel si, da se pravo delo na sebi po tej zmagi šele začne in se odločil, da si daš priložnost.

Ines Ćeman

Včasih globokega. Na trenutke filozofskega. Na trenutke čustvenega in celo težkega branja. Bo knjiga dosegla svoj namen in komu pomagala, da si bo, tako kot Damijan, upal poiskati pomoč, namesto da bi vzdignil roko nadse? Bo zaradi nje tudi Damijanu lažje, saj tudi sam še predobro vem, da se nekatere rane nikoli ne zacelijo? Vsekakor! Ali pa, kot reče eden od protagonistov v knjigi: »Če boš rešil samo eno samo človeško bitje, si lahko čestitaš, naredil si ogromno!«

Aleš Prelog

Pokukajte v knjigo

Življenje je velikokrat napolnjeno z vprašanji brez odgovorov. Pogumno je iskati tiste odgovore, ki še naprej dajejo smisel v našem življenju. Včasih iskanje odgovorov vodi le do še več vprašanj, včasih pa je bolje, da česa ne izvemo nikoli. V mojem otroštvu je bilo veliko vprašanj, ki so me težila. Na nekatera mi je čas prinesel odgovor, druge odgovore sem moral poiskati, a na nekatera nisem imel odgovorov. So jih pa zato imeli drugi. Marsikdo mi je v tistem obdobju sicer poudarjal, da so določena vprašanja, ki jih je najboljše pustiti brez odgovora, a jaz sem kljub vsemu želel odgovore. Včasih je kruta resnica veliko lažje prebavljiva kot pa nevednost, vsaj v mojem primeru je bilo tako.

Pogledal me je in z nasmehom dodal: »Ti si že izjemno bitje. Zame si ti produkt lekcij, ki si se jih si se naučil. Za svoja leta si poln modrosti, saj si šel skozi marsikomu nepredstavljive, predvsem grozne stvari. In zraven mene sedi človek, ki je preživel toliko neviht in deževja, a je vseeno nadaljeval svojo pot. Bolečina te je okrepila, Damijan, dež pa te je s časom tudi očistil.«

Odvrnil sem: »Ravno to je tisto – včasih je vse, kar moramo storiti, da se preprosto odločimo. Da globoko vdihnemo in naredimo korak naprej ter stopimo ven iz cone udobja. Ljudje lahko za vedno stojimo v coni udobja in vedno bomo našli razlog, da ne bi stopili ven. Dejstvo je, da pri izstopu stopamo v neznano in ne vemo kaj nas čaka – morda bo bolelo, morda bo težko, morda bo neprijetno. In vse to je res, a hkrati bomo zapravili številne priložnosti v življenju, če stojimo na robu cone udobja. Najbolje je, da stopimo korak naprej in se odpravimo v neznano. Nikoli ne vemo, koliko lepih stvari nas tam čaka.«

iz pekla do zivljenja bitka z depresijo damijan janzekovic

“Trenutno je moj edini cilj v življenju biti srečen – resnično, intenzivno in dosledno srečen ter navdušen nad življenjem.”

Iz knjige IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA – Bitka z depresijo, Damijan Janžekovič

Iz knjige IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA – Izgubljeno otroštvo, Damijan Janžekovič

MOGOČE VAS ZANIMA ŠE PRVI DEL TRILOGIJE:

Iz pekla do življenja, Damijan Janžekovič

iz pekla do zivljenja izgubljeno otrostvo damijan janzekovic knjiga
bitka z depresijo damijan janzekovic knjiga druga ozadje

Tretji del je še v nastanjanju … 

(Kdaj bo? Ja, Damijan, kdaj bo? Nestrpno čakamo.)

damijan janzekovic najdeno zivljenje knjiga 3