Zlatka Skok je avtorica knjige Smisel življenja, katera je namenjena predvsem vsem tistim, ki imate občutek, da ste v življenju življenja izgubili sebe. In bi radi spet – zaživeli sebe.
Je resnično zanimiva in predvsem zelo prijetna gospa, zato želimo, da jo pobližje spoznate tudi vi.
Zakaj si se odločila, da napišeš knjigo?
Pogled na prehojeno pot, mi je dal zavedanje in odgovore, zakaj živim, kakšen je moj višji namen, predvsem pa mi je življenje pokazalo, kje sem se v labirintu vrtela in zakaj sem toliko časa gledala proti vrhu gore na katero sem želela priti. Gora pa se vsakič, ko pogledam vrh, vedno znova oddalji. Prepoznavanje dogodkov in življenjskih situacij, so se mi zdeli tako vsakdanji, da se lahko v njih prepozna veliko ljudi, ki gledajo na življenje kot potovanje. Skozi življenje sem namreč hodila kot nema opazovalka, ki se upira izražanju sebe. Ta upor sem želela utišati in morda s tem še koga spodbuditi, da je čiščenje svoje preteklosti in poglabljanje vase lahko tudi nagrajeno z boljšim počutjem ter večjim zadovoljstvom in predvsem bolj polnim doživljanjem sveta.
Če bi danes gledala sebe, staro 15 let, kaj bi svetovala za življenje? Bi kaj spremenila?
Vsem vzgojno – izobraževalnim ustanovam bi predlagala, da je sestavni in enakovredni sistem izobraževanja spoznavanje sebe z vidika fizičnega, čustvenega, mentalnega in dušnega prepoznavanja človeka ter prepoznavanje njegovih medsebojnih povezav in odzivov.
Zelo dragoceno je spoznanje, da je moja okolica refleksija mojega notranjega doživljanja sveta. Tema vsakdanjih pogovorov naj bi bila, kaj čutimo. Spoznanje, da sem sama kreator svojega življenja in da mi v 90 % življenje kreira moja podzavest, je tako velika, da bi svojim čustvom in odzivom posvetila vso pozornost, saj bi jih tako prepoznavala, ozaveščala in sprejemala kot proces samozdravljenja. Na tak način bi utišala Ego, upor in dramo, situacije pa bi sprejemala z zavedanjem, da je življenje igrišče, kjer se učim prepoznavati svoja čustva. S preseganjem neprijetnih čustvenih odzivov in blokad kot duša rastem.
Imaš kakšne splošne napotke za življenje za svoje vnuke?
Želim si, da ozavestijo spoznanje, da smo več kot le telo, da smo večdimenzionalna in neskončna bitja in da to kar vidimo ni vse.
Želim, da ozavestijo, da je njihovo telo njihov hram preko katerega duša izkuša svoja čustva z namenom dviga zavesti in s posledično izboljšanja življenja njih samih ter sveta v katerem živimo.
Želim, da se pogovarjajo in izražajo kaj čutijo, kaj mislijo ter kaj vidijo … Naj se ne primerjajo z drugimi, ne kritizirajo ali obsojajo sebe ali drugi in med saboj ne tekmujejo. Vsako tekmovanje in primerjanje ustvarja v telesu frustracijo in spravlja telo v neharmonijo. Vsi smo božanska bitja s svojim namenom razvoja in doprinosa družbi kot celoti.
Želim, da ostajajo v sedanjem trenutku kot večni otroci, ki se igrajo, a v resnici ves čas ustvarjajo in kreirajo svet.
Ko pride pravi čas, naj ozavestijo in se osvobodijo pričakovanj ter strahov staršev, vzgojiteljev in okolice, ki niso v sozvočju z njimi. Naj sledijo svojim željam, svojim sanjam, in naj se predvsem naučijo poslušati sebe in zaupajo vase.
Želim, da čutijo, prepoznavajo in izražajo svoj namen in v to tudi verjamejo.
Želim, da se zavedajo, da so oni kreatorji, da svoja čustva analizirajo in jih z ljubeznijo sprejemajo kot blagoslov v zavedanju, da se s tem osvobajajo, rastejo v bolj harmonično, zadovoljno in srečno osebo.
Želim, da izražajo in občutijo hvaležnost do vsega v zavedanju, da beseda zahvale in čustvo, ki vibrira z občutkom hvaležnosti, vibrira zelo visoko in tako tudi naše telo prehaja na višjo vibracijo, kjer se počutimo bolj harmonični ter bolj srečni.
Kako bi opisala sebe?
Rodila sem se kot občutljivo, senzibilno in empatično bitje, ki je skozi življenjske situacije z svoje okolice kot filter posrkalo veliko negativnih prepričanj, programov in strahov ter jih in naložila v svojo shrambo. Življenje pa je kreiralo situacije po programu shrambe podzavesti. Veliko sem se opazovala, analizirala sebe, svoje čustvene odzive, vendar je zavedanje, kako se osvoboditi nezadovoljstva in trpljenja prihajalo počasi. Največji problem je bil, da sem bila preveč razpršena. Enkrat sem bila v preteklosti, drugič spet v prihodnosti. To je počel EGO in z njim povezani strahovi. Duša si želi trenutka sedanjosti, da bi lahko zaznala in verjela v to, kaj mi šepeta, kaj je moj višji namen. Hitreje bi prišla do harmonije v sebi, okolici in postala bolj izpolnjena, bolj srečna s sabo in okolico. Vidim se kot sonce, ki bi želelo vse obsijati pa oblaki tega ne dovolijo v taki meri kot čutim, da bi to sonce želelo sijati.
Kaj bi rekla, da bralec dobi, ko prebere tvojo knjigo?
V večjem delu knjige bralec lahko prepozna tudi lastno zgodbo življenja, svoje okoliščine in morda dobi kakšen uvid, vzgib ali pogum za razreševanje svojih težav. Vse naše težave izvirajo iz neproduktivnih misli, katerim namenjamo svoj čustveni naboj ter jih hranimo. Zakaj ne bi hranili s svojimi mislimi in čustvi koristno žival v sebi, ki nas bo gradila, dvigovala in vlivala vero vase? Za ta korak nikoli ni prepozno. Načini, kako pristopamo k temu pa so lahko različni.
Več o knjigi Smisel življenja si lahko preberete TUKAJ.