Ko otrok še ne zna hoditi – hoče teči.
Ko še ne zna govoriti – žlobudra kot dež.
Ko pokuka iz plenic – že hoče biti odrasel.
Ko mu narava začne dajati kapljice razuma – že hoče biti najbolj pameten.
Ko začenja misliti in uporabljati svoj razum – kritizira ves svet.
Ko opazi prvo deklico – je že zaljubljen.
Otrok pač prehiteva dogodke.
Če je narava tako naredila, potem je že tako prav, vprašanje je le, če mi, odrasli, vse to dojemamo in razumemo.
DUŠICA KUNAVER
Zapis iz prihajajoče knjige SAM BOG NAJ JO BERE, Alenka Čurin Janžekovič.