Bog je ustvarjal žensko, ko je prišel angel in ga vprašal: »Zakaj pa se tako dolgo ukvarjaš z njo?«
Bog je odgovoril: »Ali si morda pogledal navodila za sestavo? Ona mora znati prati, ne sme biti iz plastike, imeti mora več kot 200 gibljivih delov. Njeno telo mora delovati brezhibno, čeprav je na dieti. Imeti mora naročje za najmanj štiri otroke hkrati. Ko zboli, se mora znati sama pozdraviti in lahko dela 18 ur na dan. Njen poljub mora zdraviti vse, od odrgnjenih kolen do zlomljenega srca. In za vse te številne naloge, ki jih mora opraviti, ima na voljo samo dve roki …«
Angel se je začudil, se približal in dotaknil ženske. »Toda Bog, napravil si jo tako mehko …«
»Res je mehka,« se je strinjal Bog, »toda naredil sem jo tudi močno. Ne boš verjel, kaj vse lahko vzdrži.«
»Ali zna misliti?« vpraša Angel.
»Ne le to. Zna tudi oceniti in se pogajati, odločati in se zavzemati.«
Angel je stegnil roko in se dotaknil lica ženske. »Ojoj, mislim, da pušča.«
»Nič ne pušča … to je solza,« odgovori Bog.
»Čemu pa služi solza?« vpraša angel.
»Solza je njena možnost, da izrazi svoje veselje, žalost, skrb, ljubezen, razočaranje, osamljenost, bolečino in ponos.«
»Bog, ti si genij! Na vse si mislil. Ženska je osupljivo bitje!«
Res je.
Ženske so močne, ko prenašajo stisko in nosijo težka bremena. A poznajo tudi srečo, ljubezen in znajo izražati svoje mnenje. Borijo se za to, v kar verjamejo. Vsemu se odpovejo, da imajo njihove družino to, kar potrebujejo. Prijateljico spremljajo k zdravniku, ker vedo, da jo je strah. Njihova ljubezen je brezmejna. Jočejo, ko njihovi otroci v življenju doživijo kaj novega, in so vesele svojih prijateljev. Vesele so vsakega novega rojstva in vsake poroke. Njihovo srce se tudi zlomi, vendar so močne tudi takrat, kadar menijo, da ni več ničesar, za kar bi se še bilo vredno boriti. Ženske vedo, da poljub in objem zdravita zlomljena srca …
Vseeno pa se je v božjo stvaritev prikradla ena napaka …
Ženska pogosto pozabi, koliko je v resnici vredna.
Vir: Neznan, ni moj