To ni zgodba iz Amerike, niti ni zgodba iz filma. To je zgodba danes 21-letne Slovenke Marine Mlačić, ki je že pri svojih 16ih letih odprla svojo spletno trgovino Maristella.
- Marina, kako se je porodila tvoja poslovna ideja?
Moji začetki, če bi jim tako lahko sploh rekli, segajo v leto 2012, ko sem po dveh letih od babičine smrti želela njej v spomin posnemati košarico iz mila, ki mi jo je zapustila. Kot bi mignil sem čas po šoli namenjala izključno ustvarjanju različnih košaric, ki sem jih kot darila podarjala prijateljem in sorodnikom.
Ne dolgo za tem se je novica o mojih košaricah razširila. Bilo je vse več zanimanja. Bila sem celo poklicana s strani slovenskih ustvarjalk, da vodim delavnico. Kasneje sem bila predstavljena v reviji Unikat in reviji Lisa. Mama je odprla ODD (osebno dopolnilno delo) in mi tako omogočila prodajo izdelkov.
Kot prava mala podjetnica sem uživala v ustvarjanju. To, da sem tu pa tam zaslužila nekaj denarja, pa tudi ni bilo slabo.
- Kaj ti pomeni ustvarjalnost?
Ustvarjalnost je zame svoboda in mir. Tako kot poslušanje valov na plaži me tudi ustvarjanje sprosti in mi odpelje misli. Obožujem ustvarjati nekaj novega in unikatnega. Vsak moj izdelek je izziv, saj so moji materiali školjkice, morska stekla in ostalo, vsakič drugačni po obliki, velikosti in barvi. S pinceto previdno, školjkico po školjkico umeščam v svoje umetnine, ki so na koncu napolnjene z delom slovenske obale, kjer sem odrasla. Vsak izdelek je unikat, za katerega z veseljem porabim več ur dela.
- Pri svojih 16ih letih si prodala preko 3000 kosov nakita v več kot 50 držav sveta.
Ja, večino izdelkov prodam v tujino, preko Etsy trgovine.
- Kako danes gledaš na to, da si tako mlada začela svojo poslovno pot?
Zelo sem vesela in ponosna nase, da sem začela ustvarjati in prodajati že tako zgodaj. Ne samo, da sem s tem pridobila različne izkušnje, ampak sem se naučila predvsem odgovornosti, organizacije dela, marketinga, upravljanja s socialnimi omrežji ter izpopolnila znanje angleščine.
Skozi leta sem se naučila ostati pozitivna in verjeti vase, saj brez tega tudi uspeha ne bi bilo. Z leti sem ugotovila, da ne smem biti naivna in ljudem zaupati znanje, za katerega sem več let garala, ter izkušenj, vse od načina izdelave mojih morskih izdelkov do prodajnih strategij. Začela sem veliko bolj ceniti svoje delo in trud, ki ga z velikim veseljem dnevno vlagam v Maristello.
- Zadnje leto se posvečaš tudi individualnim svetovanjem slovenskim ustvarjalcem, saj se le redki lahko pohvalijo s takimi prodajnimi rezultati, kot jih imaš ti. Kaj jim svetuješ?
Najprej se morajo vprašati, kaj sploh želijo ustvarjati. Opažam namreč, da se nekateri ustvarjalci še lovijo. Danes prodaja kvačkane šale, drugi mesec prodaja že sveče, tretji mesec pa nakit. Pomembno je, da ugotovijo, kaj bi radi izdelovali in se osredotočijo na določeno vrsto izdelkov ali tematiko, ter tako začnejo graditi svoj posel.
Nekateri se v posel vržejo na glavo, prepričani, da jim to lahko pomeni dodaten (ali celo edini) vir dohodka. Naj se najprej iskreno vprašajo ali želijo svoj hobi spremeniti v pravi posel ali ne. Mislim, da bi jih na to veliko odgovorilo: »Ja, seveda!«, a ob tem ne preučijo podrobno pozitivne in negativne vidike te odločitve.
Že poznate knjigo ČESA ŠOLE NE POVEDO? >>
Lepo je videti, da gre ustvarjalcem dobro in da so uspešni, toda mnogi se ne zavedajo, koliko truda, dela, neprespanih noči, odrekanja ter lastnega denarja je potrebno vložiti v to. Zaradi socialnih omrežij in enostavnosti odprtja spletne trgovine zelo veliko ustvarjalcev začne svoje izdelke prodajati, toda pri tem ne želijo porabiti niti centa. Vendar tako žal ne gre.
Če se odločijo za prehod iz hobija v posel, morajo začeti graditi iz nule. Potrebno je delati ne samo na izdelkih, temveč tudi na brandingu, fotografijah, iskati ciljne stranke, raziskovati različna socialna omrežja ter se posvetiti oglaševanju. Prav tako je potrebno ceniti svoje delo in postaviti prave cene.
Dostikrat jim povem: »Če se izdelek ne proda v Sloveniji, ne pomeni, da ni dober ali da je cena previsoka. Morda le trg ni pravi.«
Še ena napaka, ki jo dostikrat opazim – nekateri ustvarjalci že na začetku svoje poti postavijo spletno stran, brez kakršnekoli baze kupcev in sledilcev. Priporočam, da si raje ustvarijo Etsy trgovinico, kjer je že ogromno potencialnih kupcev, ki so tam z namenom nakupa, in poskusijo prodajati izdelke po celem svetu. Ne omejujte se le na slovenski trg.
- Odprla si celo fizično trgovino ter zaposlovala. Je bil velik izziv?
Ko sem začela svoje ustvarjanje, si nikoli nisem predstavljala, da bi lahko Maristella tako hitro postala uspešna in se spremenila iz hobija v pravi biznis, ki mi je že v srednji šoli povzročal preglavice pri organiziranju časa za delo in učenje. Tako kot učenje za test tudi strankino naročilo nisem mogla pustiti za kasneje.
V letu 2019 sem uresničila eno od mojih največjih želja – odprli smo Maristella trgovinico na Slovenski obali. Z veliko znanja o on-line prodaji svojih izdelkov sem bila soočena s fizično prodajo, o kateri se mi ni veliko sanjalo. Od marca do decembra sem gradila svoje znanje in stvari prilagajala glede na pridobljene izkušnje skozi prodajo. Ker je bilo dela za mene in mamo, ki posvečava ves svoj čas Maristelli, preveč, sem se znašla tudi v vlogi delodajalca, saj sem prvič zaposlovala. Biti delodajalec je prineslo drugačne izzive, s katerimi se še nisem soočala.
Na pomoč mi je vedno priskočila družina in zaposleni, ki so poleti delali v Maristellini trgovinici v Kopru.
- Kaj so tvoje želje, vizije za naprej – boš ostala v ustvarjanju?
Trenutno sem študentka 2. letnika smeri grafične in medijske tehnike na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Vsekakor nameravam ostati v ustvarjanju, v kakšni obliki pa še ne vem. Študij mi omogoča izpopolnitev znanj, ki sem jih že sama skozi leta ustvarjanja pridobila, in sem prepričana, da bom vse dodatno pridobljeno znanje lahko uporabila pri Maristelli, ki mi tudi v prihodnje ostaja prioriteta. Veliko je še neuresničenih ciljev in želja, tako da komaj čakam, da v prihodnjih letih obkljukam tudi te.
- Po čem misliš, da si drugačna od svojih vrstnikov, da si že tako hitro začela svojo poslovno zgodbo?
Vsako osebo veseli nekaj drugega, mene je od malega ustvarjalnost. Moja strast je izdelovanje morskega nakita. Vesela sem, da sem našla nekaj, kar me veseli in izpopolnjuje.
Za mojo drugačnost so krivi starši, saj so me vzgojili z miselnostjo, da lahko dosežem vse, kar si želim. Od prvega dneva ustvarjanja so me na moji poti podpirali, spodbujali in z mano preživeli vse vzpone in padce. Zavedati se moramo, da mnenje drugih na nas zelo vpliva, kar velikokrat privede do tega, da opustimo svoje sanje. Hvaležna sem, da se meni to ni zgodilo in da lahko moje sanje živim že 7 let.
- Kaj na splošno pogrešaš pri ustvarjalkah in ustvarjalcih?
Strast do dela in pripravljenost trdo delati ter spremeniti hobi v pravi biznis. Vse več je ustvarjalcev, ki si želijo takojšnjega uspeha, ne želijo pa iti po trnovi poti, ki je za uspeh potrebna.
Ne morem dovolj poudariti, da izdelki sami po sebi niso dovolj in da je potrebnega veliko učenja o prodaji, brandingu, fotografiji, spletni prodaji, komunikacijskih kanalih, oglaševanju in tako dalje. Ko si ustvarjalec, predstavljaš poleg izdelovalca še trgovca, računovodjo, fotografa, dopisovalca s strankami, poštarja, vodjo objav na družbenih omrežjih, oglaševalca, tekstopisca in vse drugo.
Pot do uspeha je (pre)težka, vendar le za tiste, ki si tega ne želijo dovolj močno. Do uspeha ne obstaja gumba, katerega pritisnemo in smo čez noč v poslovnem svetu. Do cilja je pot, ki je včasih težka, ampak je zlata vredna.