7 zasavskih pravljičnih

MATEJA VIRANT KOŠAK

Ste vedeli, da so po Zasavju včasih strašili zmaji in v hostah bivali pravi velikani? Zares!

Če ne verjamete in če si upate polistati po tej knjigi, si lahko mislite, da boste strašno presenečeni!

Ugotovili boste, da so v času srednjeveških grofov tu stali gradovi in čarobna drevesa. V globinah je škrat čuval črno zlato in po Savi so pluli mitološki junaki in mogočne čarovnice.

No? Ste pripravljeni? Kar zajemite sapo in se potopite v pravljično Zasavje!

Redna cena: 15,00 €

Cena v predprodaji do 30. oktobra – 12,80 €

Naročilo knjige

Kdo je Mateja Virant Košak?

Mateja je zasavska punca. Rodila se je in odraščala v Trbovljah, zadnjih nekaj let je doma v Hrastniku, delo pa opravlja v Zagorju ob Savi.

Ker je po duši ustvarjalka in jo rado odnese, je po svoje hvaležna za svoj pisarniški poklic s številkami, ki jo vedno znova spomni na trdna tla pod nogami. Vendar ji pravo zadovoljstvo nedvomno daje njen svet premetanih besed ali kakšen drug umetniški izraz.

Za Zasavje je prepričana, da skriva poleg robate in sive delavske ter črne rudarske zgodovine, dobro mero pisane čarobnosti, ki kliče po uprizoritvi. In s svojimi sedmimi pravljičnimi pripovedmi nas nagovarja, da dajmo otrokom možnost, da spoznajo to mavričnost naših korenin in pisano kulturno dediščino.

“Navdušimo jih, da bodo znali to predati naprej in povežimo generacije,” pravi.

7 zasavskih pravljicnih mateja virant kosak

Pokukajte v knjigo

ZASAVSKI VELIKAN
(“Raufnk” za tri)

Od pradavnine ajdi so v Zasavju,
najraje skrivali se po goščavju,
izbrano gromko družbo so imeli,
gigantsko so strašno in glasno grmeli.

Ljudem so nosili najtežja bremena,
pa naj so kamnita b’la al’ pa jeklena.
Vasí so motrili iz svojih votlin,
sovraga so gnali z najvišjih pečin.

Naenkrat pa so velikani odšli,
bilo je tako, kot preštel bi do tri.
Za dolga stoletja so tamkaj ljudje
pozabili njihovo dobro srce.

Vse dókler človek ni zopet nekoč
kríčal v obupu in prosil pomoč.
V kotlinah se tamkaj dušili hudo
in smog zapodili bi radi srčnó.

In ratal je “raufnk”. Visok in močan.
Slabi dve leti pa bil je končan.
V oblake je segal kar tristo in čez,
v Evropi veljal je za eno čudes.

Čez noč in čez dan visoko je pihal
in človek je zopet globoko zadihal.
Srečno je gledal iz svojih višav,
nežno objemal je Savin rokav.

Štiri dekade je gáral kot nor,
na polnih obratih divjal je motor.
A časi tovarnam so zdaj bili šteti,
izviri goriva bili so izžeti.

In se je odločil, da v pókoj bo skočil,
da solz krokodiljih nikdár ne bo točil.
Vzel si bo čas za ljudi in dolino,
zviška bo v miru opeval davnino.

“Raufnk” tako je postal spomenik
in mnogim plezalcem je zdaj za podvig.
Še vedno močnó po vsem svetu je znan –
naš zadnji zasavski velikan.

ZASAVSKI SLOVARČEK

Perkmandeljc
ga knapi imeli so za “kum’rata” – rudarji so ga imeli za prijatelja
“lajst kum’rat” – sodelavec
v “gverki” – v rudniku

Črno zlato
“kuolm” – premog
“ajnzer” – predel v rudniku
“knapi” – rudarji
v temi dol “lajstali” so s “kum´rati” – globoko pod zemljo so delali skupaj s sodelavci, prijatelji
“hauzi” – značilne večstanovanjske hiše za delavce v rudnikih

Funšterc
“anduht” – slavje
s “firtuhom” – s predpasnikom
“kip`rbuš” – štedilnik, peč na drva
“fand’lc” – ponev
v “špajzi” – v shrambi
“knap” – rudar
“kisla voda” – mineralna voda z mehurčki, običajno Radenska

Naročilo knjige

7 zasavskih pravljičnih, Alenka Virant Košak

7 zasavskih pravljicnih, Mateja Virant Košak