Življenje je kot najtežji izpit. Veliko ljudi pade na tem izpitu, ker prepisujejo od drugih, ne da bi se zavedali, da ima vsakdo svoj unikaten izpitni vprašalnik.

  • Vsakdo se uči na drugačen način, a mi testiramo in učimo po sistemu, kot da smo vsi enaki.
  • Veliko časa porabimo na teorijah in taktikah – le malo na kreativnosti in praktičnosti.
  • Zgodovina, ki se je učimo v šoli, nam ne pomaga definirati naše prihodnosti.
  • Večina od nas zna seštevati in odštevati – vendar ne znamo povečevati naših naložb.
  • Učimo se izračunati verjetnosti različnih možnosti – a ne znamo sprejemati odločitev.
  • Učimo se analizirati pesmi – a se ne znamo sami umetniško izražati.
  • Učimo se o strukturi človeškega telesa – a ne znamo slišati svojega lastnega.
  • Učimo se o delovanju možganov – a nič o našem mentalnem zdravju.
  • Geografija nas nauči kje je kaj na tem svetu – vendar ne obudi naše zaznave, katere države si želimo obiskati.
  • Učimo se o načinih transporta – a ne o tem, zakaj nas potovanja obogatijo in nam pomagajo rasti.
  • Učimo se novih jezikov – a ne o starih kulturah.
  • Učimo se enega pravega odgovora – a ne o morebitnih nasprotnih možnostih.
  • Učimo se risati – vendar ne kako ceniti in razumeti umetnost.
  • Učimo se kako vedno priti do zaključka, do konca – vendar nikoli kako se nekaj začne, kako sploh začeti.
  • Učimo se kako se stvari spreminjajo in umirajo – vendar nikoli kako se soočiti s tem.
  • Učimo se o celicah in rastlinah – a ne o izvoru naše vsakdanje hrane.
  • Učimo se meriti razdalje – a ne poznamo potovanj in izkustev znotraj te poti.
  • Učimo se, da je X edini prostor, kjer nekaj manjka.

Torej pomislimo – česa smo se zares naučili?

Edini pravi življenjski testi so zavrnitve, soočanje z neuspehi, biti primorani začeti znova, kaj storiti, ko stvari ne gredo, kot smo si zamislili. Povejte mi, kdaj ste bili učeni vztrajnosti, predanosti in poguma vsaj en dan, v vsaj enem razredu?

Pravi izzivi, s katerimi se bomo soočali, so: kako biti sočuten, kako razumeti izzive sočloveka in zmožnost, da znamo kdaj pritisniti na pavzo.

Dvignite roko, če mislite, da bi to imelo večjo dodano vrednost kot primerjanje točk na šolskem testu.

V šoli najprej dobiš lekcijo, nato test. V življenju pa najprej dobiš test, potem lekcijo.

  • Potrebujemo vrednote – a se osredotočamo na reševanje računskih enačb.
  • Kaj če bi se učili več o Pitagori sami, ne zgolj o njegovih teorijah?
  • Kaj če bi se učili več o Einsteinu in ne zgolj o njegovem delu?
  • Kaj če bi se učili o empatiji in ne zgolj o ekonomiji?
  • Kaj če bi se učili več o sočutju in manj o ceni na papirju?
  • Kaj če bi se učili o čustveni inteligenci, ne le o črkovanju za test?
  • Kaj če bi se osredotočali na odnose vsaj toliko kot smo se na matematične krivulje in odvode?
  • Kaj če se ne bi učili zgolj kako brati, ampak tudi kako to uporabiti v praksi?

Življenje je zamaskirano v test, v praktičen test. Ko narediš napako, se nauči iz nje. In ne pozabi, da karkoli storiš napak, imaš moč, da to popraviš. Kadarkoli lahko pritisneš na pavzo, zamenjaš skripto, narediš spremembo, ki odgovarja tvojemu karakterju, in potem greš nazaj na oder življenja.

Ne bodi omejen s strani družbe. Tvoja pot je unikatna. Ne zamenjaj je za nič manj kot je.

Življenje je najtežji izpit – ker večina ljudi gleda na mizo nekoga drugega.

Avtor: Jay Shetty