Dejan Krajlah s svojo novo knjigo Praktično učenje bralcem vseh vrst, tako srednješolcem kot upokojencem, na enostaven način odkriva vse resnice in skrivnosti, povezane z učenjem. Da je ta dejavnost pomembna, vemo vsi. Da pa je to proces mnogoterih tehnik, ki traja celo življenje in se lahko nenehno izboljšuje in nadgrajuje, velikokrat pozabimo. Pri tem je ključno zavedanje, da se moramo, če želimo biti v svojem učenju uspešni, najprej naučiti, kako se učiti. Morda se sliši zapleteno, a ravno učenje učenja predstavlja temelj našega uspeha.

»Američani imajo zelo priročen izraz za nekaj, kar je samo po sebi tako jasno in smiselno, da ne potrebuje nobene razumske presoje. Temu pravijo no-brainer, kar pomeni brez možganov, brez potrebe po resnem premisleku.

Če sem predebel, se moram več gibati in manj jesti. Logično, kajne? Če z novim produktom zaslužim enako, pri čemer imam polovico manj stroškov kot pri prejšnjem, je moja odločitev za nakup novega prav takšna – ne potrebuje nobenih silnih premislekov. Ali pa vožnja pod vplivom drog. Ne gre. Brez kakršnih koli razprav ali pomislekov velja: če smo zadrogirani, ne vozimo. In pika. Čisti no-brainer.

Ali pa učenje. Tudi tam ga najdemo. Vzemimo za primer floskulo več se bomo učili, več bomo znali. In prej bomo usvojili želeno znanje. Le kaj bi lahko bilo narobe s to izjavo? Saj je vendar tako logična in smiselna. In res ne potrebuje nobenega premisleka. Dragi otroci, učite se vsak dan sproti, saj vam bo veliko lažje, kot če si vse pustite za zadnje dni pred ocenjevanjem. Kolikokrat smo slišali ta nasvet? Zagotovo to v šoli še vedno ponavljajo, znova in znova. Toda, ali je z njim kaj narobe? Ali ni povsem logičen? Značilni primer tega, čemur bi čez lužo rekli no-brainer?

Pa vendar se nekje zatakne. Čeprav nam je seveda povsem jasno, da bomo nekaj prej usvojili, če se bomo več učili, in da je bolje učiti se vsak dan 15 minut kot pa štiri ure skupaj, se včasih ne vedemo v skladu s to modrostjo. Obstajajo različni razlogi za to in prav vsi izhajajo iz preprostega dejstva, da ljudje nismo le racionalna, temveč tudi emocionalna bitja. Kar pomeni, da včasih ne delujemo zgolj po navodilih razuma, pa naj se še tako trudimo. Preprosto ne gre, saj nismo roboti. Učenje je že ena takšnih dejavnosti. Čeprav imamo vse razloge, da se spravimo v pogon, in vemo, da bi bilo to za nas koristno, nam pač ne gre, ne vidimo smisla, nimamo časa ali pa se nam preprosto ne da. Od osnovne šole pa vse do fakultete imamo iste izgovore, le nekoliko drugačno težo jim dajemo. Da o obdobju po formalnem izobraževanju sploh ne govorimo; šele takrat namreč postanemo resnično ustvarjalni pri iskanju vseh mogočih izgovorov, zakaj se ne bi naučili česa novega.

Škoda. Kajti kdo ve, kaj vse s tem zamujamo. Koliko novih svetov bi lahko spoznali. In koliko talentov, za katere se nam še sanja ne, da jih imamo, bi lahko odkrili. In srečevali bi sorodne duše. Življenje bi lahko bilo tako zelo bogato.«

»Če vam način učenja, po katerem delujete, prinaša rezultate, s katerimi ste zadovoljni, z njim seveda mirne duše lahko nadaljujete. In to knjigo le bežno preletite. Kdo ve, morda kljub vsemu zasledite kaj, kar bi vam lahko koristilo. Če pa menite, da vam dosedanji način učenja ne prinaša rezultatov, ki bi si jih želeli, ali pa bi se želeli učiti manj časa, ste seveda lepo vabljeni, da stvari, o katerih bo govora v nadaljevanju, sami preizkusite. Najverjetneje bodo delovale in boste učenje doživljali manj stresno in naporno, pa tudi v krajšem času se boste več naučili. Zagotovo pa vaše učenje ne bo nič lažje, če tega ne boste niti preizkusili.«

Preizkusite tehnike za lažje in učinkovitejše učenje >>>

»Čeprav pojme, kot so učenje, znanje in preverjanje znanja, na prvo žogo vedno povežemo s šolo in formalnimi institucijami izobraževanja nasploh, je učenje več kot to. Res je, učimo se, ker se moramo, na primer v šoli, toda tudi zato, ker le tako lahko dosežemo kaj povsem uporabnega (dobimo vozniško dovoljenje, se naučimo plesati, kvačkati ali igrati na glasbeni instrument) ali kako drugače koristnega. Zavezati kravato s polovičnim windsorskim vozlom že sodi sem. Pa igranje družabne igre Človek ne jezi se tudi. Učenje je v resnici nekaj, česar se lotevamo vedno znova, le da se tega sploh ne zavedamo ali ne pojmujemo tako.

Torej imamo opravka z nečim, kar vse življenje tako ali drugače počnemo (se učimo), ne vemo pa, ali to počnemo prav. Obstaja namreč možnost, da to počnemo povsem narobe.«

»Entuziazem, energija in čas, ki ga nameravamo vložiti v neko dejavnost, so seveda dobrodošle dobrine, vredne vse pohvale. A niso odločilne. Lepo je, če vemo, kaj, še lepše pa, če vemo, kako. Kaj naj se učimo, nam v šoli povedo, kako, pa ne.«

»Če imamo torej možnost, da neko opravilo, v našem primeru učenje, opravimo lažje, hitreje, z manj truda in boljšim izplenom, potem skoraj ni razloga, da tega ne bi uporabili. Na katerem koli področju. Zato se je smiselno poučiti o učenju. In zato je smiselno prebrati to knjigo.«

Več o knjigi Praktično učenje in naročilo >>>