VIRUS IDEJ

Tanja Baća

Ne čakaj, da te življenje ustavi

Obdobje karantene nam je zagotovo prineslo mnogo dobrega in mnogo slabega. Upam, da več dobrega.

Ljudje (in Zemlja) smo končno zadihali in bili na nek način prisiljeni v samo-refleksijo. V tem tempu življenja, ki ga živimo danes, nimamo časa za to … Treba se je zavestno ustaviti, ampak običajno to naredimo šele takrat, ko nas življenje v to prisili.

Leta 2012 sem se po desetletju življenja v tujini, vrnila v ljubo Slovenijo k staršem. Tisto obdobje je bila neke vrste moja »prva karantena.« Ta osebni padec, ko sem prvič po 14 letih življenja na svojem morala prositi starše za pomoč, je močno okrnil moj ego. Za nekaj časa sem se dobesedno zaprla v »svojo sobo« in razmišljala o prihodnosti. Kaj zaboga bom počela v Sloveniji? Brez izobrazbe sem. Brez poznanstev. V času krize in pomanjkanja služb.

Ves dan sem preživljala v sobi, se smilila sama sebi in si predstavljala najbolj temačne scenarije za svojo prihodnost. Edino na sprehod v gozd, sem šla dvakrat na dan, s svojo ljubo štirinožko. Ti sprehodi v gozdu so bili moja prva rešilna bilka. V naravi me je prežemala spokojnost. Med štirimi stenami me je ponovno razžirala depresija. In ta dvoboj je trajal nekaj neskončno dolgih tednov, nato pa je dokončno zmagala narava in prebudila levinjo v meni. Dovolj je bilo!

Obiskala sem domačo knjižnico, da usmerim svojo energijo v nekaj bolj pozitivnega. Ne spomnim se točno, zakaj sem izbrala ravno te knjige – mogoče sem zasledila na Facebooku, ali pa so me preprosto poklicale, ker sem bila na njih pripravljena.

Z mano so šle domov tri knjige iz knjižnične poličke, namenjene osebni rasti: Skrivnost, Menih, ki je prodal svojega Ferrari ja od Robina S. Sharme in knjiga Zmorem! avtorice Luise Hay, o moči afirmacij.

Požrla sem jih, ne prebrala. Poiskala sem stare zvezke in si začela delati zapiske. Odprl se mi je nov svet. Predvsem z eno knjigo: Menih, ki je prodal svojega Ferrari ja. Zdela se mi je zelo celostna in pritegnila me je zaradi zelo natančnih navodil, kako živeti svoj vsakdan, da spremeniš svoje življenje.

Všeč mi je bilo to, da je bil v knjigi opisan proces. Torej ne neka instant nebulozna rešitev, ki te čez noč spremeni v milijonarja. Ampak proces spremembe. Kako z majhnimi doslednimi koraki, zlezeš zelo daleč.

Rekla sem si: »OK. Bolelo bo. Treba bo pogoltniti ponos. Ampak čez 5 ali 10 let bom na konju. Bom potrpela naslednjih 5 let in trdo delala za svojo srečno prihodnost? Ali bom trpela v nesrečni eksistenci do konca svojih dni?«

Res sem pogoltnila svoj ponos – ta del je bil najtežji – in se pri 33. letih vpisala v večerno šolo, da zaključim srednješolsko izobrazbo. Ja, bila sem gimnazijska »odpadnica.« Priznana sem imela 2 letnika srednje šole in vpisala sem se v tretji letnik ekonomske šole na RIC, v Novem mestu. Medtem sem delala kot natakarica v lokalu pijančkov – kar je bila poleg vrnitve v šolo moja druga največja nočna mora. Ampak požrla sem!

Da skrajšam zgodbo – v 6 mesecih (vpisala sem se decembra) sem opravila vse manjkajoče izpite prvega in drugega letnika ter celoten tretji in četrti letnik, z odličnim uspehom. Postala sem tudi Zlata maturantka ter poleg poklicne mature vzporedno naredila še maturo za peti predmet na svoji stari šoli – črnomaljski gimnaziji.

Vse to samo po sebi ne pomeni nič! Noben dosežek ni, če narediš srednjo šolo pri 34 letih …

Kar je pri tej zgodbi ključnega, je to, kako so te majhne zmage vplivale na mojo miselnost. Prvič v življenju sem imela neposreden dokaz, da X delo vodi do Y rezultata.

Žal nisem bila vzgojena tako. In mnogi, mnogi ljudje so na istem. Verjamejo v to, v kar sem jaz verjela celo življenje – do svojega 33. leta. Da bo revež vedno ostal revež. Da nekaterim pač ni usojeno. Ali huje – da niso sposobni za več ali da si ne zaslužijo srečnega življenja. To so bila moja prepričanja in skladno z njimi sem delovala. Dokler nisem imela v rokah dokaz, da zmorem.

In tukaj se je začela moja zgodba o zavednem kreiranju življenja. In če je res to, kar pravijo – da si vsaka duša izbere svoje starše in s tem svojo življenjsko izkušnjo – danes vem, zakaj sem se tako odločila. Za nič na svetu ne menjam svojih izkušenj in svojih spoznanj.

Veliko majhnih zmag sem že seštela skupaj od tistega oktobra leta 2012, ko sem se popolnoma izgubljena in poražena vrnila v Slovenijo.

Danes učim jogo, se še naprej razvijam in rastem. Neprecenljive izkušnje bogatijo moje delo in mi omogočajo, da se dotikam čudovitih src. Predvsem, pa sem nepopisno hvaležna za vse, kar imam in kar počnem. Našla sem svoj košček sreče. Upam, da te je moja zgodba spodbudila, da tudi ti poiščeš svojega.

Verjemi – zmoreš!

Tanja Baća – učiteljica joge, svetovalka za prehrano

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …

KLIKNITE ZA PRENOS