VIRUS IDEJ

Vesna Vengar

Dež

»Čof!« zasliši, ko stopi iz avta. Naravnost v blatno lužo. Čuti, kako mrzla deževnica pronica skozi čevelj. Koža na njeni nogi se ohlaja in mraz gomazi po njenem telesu. Strese se in sliši se reči: »Pa ne, no! Ravno zdaj, ko se mi mudi!« Pograbi dežnik in torbico.

Ko se ozre naokrog, zagleda trgovino s čevlji. Nasmeh se ji izriše na obraz: »Kakšno srečo imam!«

Vstopi v trgovino. »Raj za ženske!« jo prešine misel. Ve, da bo od tod odšla z novim parom.

Pozabi na čas. Nič več se ji ne mudi. Hodi, izbira in opazuje.

»Tile so lepi, ti udobni, ah, ti ne bodo za v današnji dež,« vzdihuje in se odloča.

Iz sanj jo zbudi globok, žameten moški glas.

Obstoji. Okamnela. Ne upa se obrniti. Misli prehitevajo druga drugo, zdi se ji, da sploh ne diha.

»O bog,« šepetaje zastoka.  »Saj ne more biti on!« se prepričuje. Opreza, ali je v trgovini še kdo in se pretvarja, da ne sliši.

Iz spomina se ji prikrade njegova slika. Srce v grlu tišči in razbija. Čuti vročico, ki ji zaliva obraz, a ne želi se obrniti.

»Gospodična, vam lahko pomagam?« zasliši odločnejši in za odtenek glasnejši pozdrav.

Nima izhoda. Zdaj se mora obrniti, saj je že zdavnaj ugotovila, da sta sama v trgovini.

»Dober dan,« reče potihoma in se počasi obrača. Noče še odpreti oči. Srce bije kot noro. Žila na vratu ji vidno utripa in boji se, da bo to opazil. Zdaj zagotovo ve, da pred njo stoji moški, ki ji je pred leti strl srce. Mislila je, da je pozabljen, vendar so vsa čustva v hipu privrela na dan.

»Tina!?« zasliši njegov presenečen glas.

To jo opogumi. »Tudi njemu ni vseeno,« si misli. Odpre oči in srečata se s pogledi.

»Oh, ta dež!« v zadregi glasneje reče.

Bob se sproščeno in glasno zasmeje. Gleda jo poln občudovanja, zato se počuti samozavestno.

Kar se da lahkotno ga nagovori: »O, živijo! A ti tukaj delaš?«

Bob se malce nerodno odkašlja in ji odgovori: »Da. Jaz tukaj delam. Uresničujem najine sanje o lastni trgovini, se še spomniš? In upal sem, da se kdaj prikažeš.«

Opazi vznesenost in iskrice v njegovih očeh.

Bob povesi pogled, zajame sapo in počasi nadaljuje: »Veš, Tina …«

Noče poslušati tega, zato pohiti »Oprosti, Bob. Mudi se mi. Moram pravočasno … Mah, kaj bi ti razlagala. Samo po nove čevlje sem prišla.«

Začuti zmagoslavje. Ampak, saj se ji zares mudi.

»Da, seveda!« ga sliši reči.

In že hiti proti čevljem, ki si jih je sama ogledovala že prej. S police vzame par in vpraša: »38?«

Pokima in že jih preizkuša. V njih se počuti čudovito. V lahkotnih plesnih gibih se sprehodi in potrdi nakup: »Hvala, Bob. Res si mojster.«

Bob se sprosti in z nasmehom razkrije svoje brezhibno bleščeče zobe. V njegovih očeh se svetijo iskrice upanja, njej pa se ob pogledu nanj mehčajo kolena. Pri srcu ji je toplo.

»Mudi se mi,« ponovi ob pogledu na uro.

»Teci!« reče Bob.

Na lica mu stisne prijateljski poljub.

Že hiti proti izhodu, ko zasliši: »Kje te lahko najdem?«

»Te pokličem!« reče, držeč kljuko na vratih, pomaha v slovo in že je ni več.

Na dvorišču trgovine opazi, da ne dežuje več. Tudi dežnik je pustila v trgovini. Nagajivo se nasmehne in si sama pri sebi misli: »Oh, punca, le kje imaš glavo?«

Z obrazom, uprtim v nebo, potihoma reče: »Hvala, ker si, dež!«

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS