VIRUS IDEJ

Saša Božič

Večne žurerke

Odgovorna mati treh radoživih otrok, od lanskega poletja samohranilka, uradno ločena s 4. julijem letos. Zagrizena karateistka, odločna uslužbenka pri avstrijskem delodajalcu. Rojena Šiškarica se je k možu Marku pred 13 leti preselila na Dravsko.

V beli poročni dvorani na Ljubljanskem gradu sem bila v soboto, 8. julija, njena poročna priča, Marku pa je ob strani stal prijatelj Aljoša. Svatov ni bilo. Mi štirje, matičar in upravna delavka iz Upravne enote Ljubljana smo podpisali vse dokumente za civilno poroko. Cerkveno smo nekako preskočili. Po opravljenem obredu smo šli še na obvezno poročno penino v grajski park. Kako smo bili vsi štirje lepi, mladi, ponosni, erotični in upanja polni …

Nato smo se zapeljali pod Rožnik v Gostilno Čad na pravo srbsko poročno pojedino s čevapčiči, prebrancem, uštipci, pekočimi klobasicami, prato … niti solata ni manjkala. Sledilo je lovljenje nevestinega šopka. V zelene lističe so bile vstavljene temno rdeče redkvice. Kompakten šopek redkvic je švignil iz Natašinih rok, letel po zraku, mimo ostalih gostov poletel med zvezdice in pristal v mojih nedolžnih rokah. Oh, kako sem bila vesela in srečna. Takoj sem pozobala eno redkvico.

Teden pred poroko sva z Natašo imeli »duo dekliščino«. Jaz in ona. Jaz kot priča in ona kot nevesta. V petek sva se dobili v mestu, na »Prešercu«. Najprej je bilo treba potešiti lakoto, pri čemer se je McDonald’s obema zdel imenitna ideja: »Ja, to, junk food potrebujeva danes.«

»Greva do Makalonce?«

»Može!«

Ob Ljubljanici, med Tromostovjem in takratnim lesenim mostom, sva se zasidrali.

»Joj, Saša, čez en teden se poročim. Žena bom! Tako sem vzhičena. A bo vse kul?« se je glasil Natašin monolog.

Ta moja prijateljica gostih, skodranih las, izrazitih obrvi in prodirljivih pogledov je imela izreden dar govora. Tudi po zaslugi preštevilnih prebranih knjig, gledanih filmov in poslušanja glasbe. Pa še turizem je doštudirala.

Tisti julijski večer sva se počutili odlično. Vsaka je zasedla svoj položaj v Makalonci, intimo je na vsake toliko časa zmotil le plamen sveče na mizi ali rahel pljusk reke pod nama. Obe sva bili mladi, dehteči, polni upanja, da bo nekoč, nekje še lepše, še boljše, še večje, še višje. Nocoj je najin večer dekliščine – zadnjič z gospodično Natašo. Čez en teden bo postala ponosna gospa Kavčič.

V Makalonci sva se spomnili tudi na naš tretji »babji žur«, ki se tradicionalno odvije vsako prvo soboto v decembru. Do sedaj smo članice žura postale bolj ali manj odgovorne ženske. Tradicija se je začela pred norimi dvajsetimi leti, ko so hormoni sekali na vse strani. Skupaj torej norih 21 decembrskih »babjih žurov«; nekaj malega pa smo organizirale tudi poleti in spomladi. Pravila žura so zelo stroga in dosledna – moška družba do polnoči ni dovoljena; obvezen je »dress code«; čim več popijemo; čim več pojemo; ne glede na vse ostanemo skupaj. V klubu je približno 70 članic, ene so bolj aktivne, druge manj.

Jesen je prestopila v zimo in bližala se je prva decembrska sobota. Noč za »babji žur«. Divje bo. Spet. Kar trepetale smo od navdušenja. Priprave so potekale s polno paro. Domišljije nam nikoli ni primanjkovalo. V moj dom, najeto garsonjero na Eipprovi 19, so počasi prihajale Nataša, Anita, Tanja, Petra, Lara in Mateja. Jaz sem pred tem na plinskem štedilniku pripravila jed, podobno pasulju s klobaso, ter zagrela kuhano vino. V manjšem hladilniku se je hladila tudi penina. 29 kvadratnih metrov veliko stanovanje je bilo premajhno za razcvet glasnega žura, zato smo si noč načrtovale. Pod mojim stanovanjem je takrat obratoval pub Anika, kjer je tisti čas delala moja nekdanja sostanovalka Lara, Brika. Na GSM aparatu Ericsson je posvetilo Larino SMS sporočilo: »V Aniki vas čaka en meter borovničk!«

»Juhej, punce, gremo na alkohol!« je čez glasbo zarezal moj odločen glas.

Nato zakriči še Nataša: »Gremo tele kozarce sprat!«

Ena, dva, tri, vse je pospravljeno in že smo oddrvele v Aniko. »Women power!« se strinjamo v en glas in veselo trkamo s kozarčki borovničk.

Kombi taksi nas je že čakal na dvorišču. Veselo smo skočile vanj in se prepevajoč odpeljale proti Hombretu na Gerbičevi. Tam sta se odvijala dva žura – prvi je bil namenjen vsem, drugi v bližnji brunarici pa samo povabljenim. In prav tega smo se udeležile.

V Hombretu je glasba že močno odzvanjala, medtem ko so iz brunarice prihajali nežni zvoki melodij, zatemnjena svetloba in nekaj stiskajočih parov na plesišču. Nato se je zgodil preobrat – preudarno sem odprla vrata, iz mojega grla pa je kričalo: »Kje je alkohol? Kje je muzika?« V sekundi se je romantični plesni večer spremenil v podivjan razvrat, čigar tempo so narekovale amazonke iz »babjega žura«. Tisto noč je zapadel tudi prvi sneg. In Nataša je v svojih ustih prvič začutila jezik bodočega moža.

Proti tihem jutru smo z veliko težavo priklicale taksi. Sedem žensk po prekrokani noči se nas je stlačilo v premajhnega Passata. Kratka vožnja iz Gerbičeve do Eipprove je bila do zadnjega kotička avtomobila nabita s feromoni, polna skleda smeha pa se je raztezala še na ulici, ko smo prispeli pred našo hišo. Seveda nam je tolarjev za plačilo taksija zmanjkalo, zato smo taksista povabile na toplo v mojo garsonjero, da se nam pridruži pri zgodnjem zajtrku. Lara je že pekla jajca na oko s svežim korenjem in Anita je pristavila novo rundo kuhanega vina, da se malo ogrejemo. Mateja je nadrobila kruh, Nataša pa je v hladilniku našla še eno steklenico penine. Tanja je v glasbeni stolp vstavila CD in zavrtele smo se ob ritmih skupine Zabranjeno pušenje. Jaz sem prižgala jutranjo cigareto, Petra pa je poskrbela, da so bili kozarci spet polni pijače.

Belo jutro ni bilo več tiho, večne žurerke so ponovno zavzele položaj.

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS