Piše: Sabina Košmrl Kaučič, avtorica knjige SRČNI UČITELJ >>

S trmastim otrokom zmoremo, ko sprejmemo in ozavestimo svojo trmo in znamo sami s seboj, ko trmarimo. Z jeznim otrokom zmoremo, ko sprejmemo in ozavestimo svojo jezo in znamo sami s seboj, ko smo jezni …

Otrokov strah/jeza/sram zbuja moj strah/jezo/sram, da bi ga ozavestila, razkrinkala, zacelila. Dokler ne ozaveščam in celim, me njegov strah/jeza/sram potegnejo s seboj in zahtevam, da nemudoma preneha – ne zdržim svojih lastnih občutkov.

Ko pa to opravim in se naučim ravnati s seboj, lahko otroku vedno nudim varnost in pristan, zdrav zgled, vzorce delovanja, ki ga bodo v življenju podpirali – ne glede na to, v kakšnem čustvenem stanju je on sam.

Ko otrok ne obvladuje svojih čustev, potrebuje ob sebi stabilnega, zaceljenega odraslega, ki mu pokaže, kako reagira “veliki” človek – ne potrebuje odraslega, ki niti sam ne zna s svojimi občutki.

Otrok z izbruhom prosi za pomoč, ker sam še ne zna s seboj.

Zanj (čeprav v resnici zase) se moramo odrasli opremiti z orodji, znanjem in veščinami za notranje delo: za delo s svojimi mislimi, občutki, predsodki, strahovi.

Zaceljeni in stabilni vzgajamo stabilno generacijo, ki nosi mir v sebi in je mojster sebe.

S tem, ko spreminjamo sebe, spreminjamo svet.

Piše: Sabina Košmrl Kaučič, avtorica knjige SRČNI UČITELJ >>

Že poznate knjigo SRČNI UČITELJ? >>