VIRUS IDEJ

Damijan Janžekovič

Tok misli

Sobotni večer je. Na nebu so zvezde in svetla polna luna. Okolica je mirna, v stanovanjih se ugašajo luči. Veter se nežno ziblje in v ozadju je slišati tiho šelestenje dreves. Sedim na svojem stolu v majhni sobici in opazujem zvezde na nebu ob kozarcu dobrega viskija. Prevladuje tišina, na cestah ni slišati niti slehernega avtomobila.

Svoj pogled usmerim na koledarček, ki leži na pisalni mizi. Iskreno ne vem, več kateri dan karantene in samoizolacije je na sporedu. Vem pa, da je za nami že dolgo obdobje in ljudje so ga siti. Vendar meni je všeč. Riše mi nasmeh na obraz. Čas se je praktično ustavil sam, ker se nismo znali ustaviti ljudje – vsakodnevno smo hiteli v službo in po opravkih, zvečer pa smo od izčrpanosti le popadali v postelje. Imeli smo ustaljen in monoton ritem, ki ni vključeval popolnoma nič časa zase. Časa, ki je bil namenjen nam in našemu notranjemu zadovoljstvu ter je nujno potreben.

In ker se nismo sami naučili vzeti si čas zase, nas je trenutna situacija v to prisilila. Omejeni smo nase in na najbližjo okolico. Ritem se je spremenil, naši urniki so se podrli in prvič po dolgem času smo prepuščeni sebi in našim občutkom. Ljudje se tega bojijo, saj je za večino to območje neznanega. Jaz pa uživam s samim seboj in sem vesel vsakega slehernega trenutka, ki ga preživim v svoji družbi. Hodim na sprehode, berem knjige, pogovarjam se s samim seboj, pozoren sem nase in na svoje želje.

Privoščim si vse tisto, za kar do danes nikoli nisem imel dovolj časa. Pogledam kakšen film več, si skuham nekaj, kar je napram prejšnjim hitrim obrokom kakovostnejše in okusnejše, prebiram knjige kot po tekočem traku, najbolj pa sem vesel počitka in podaljšanega spanca. Vsak dan spim od 7 do 8 ur, popoldne pa počijem za vsaj eno uro. Na trenutke se ustrašim, da so to le sanje in se bom kaj kmalu prebudil nazaj v krutost tempiranega življenja, ki ga narekuje kapitalizem.

Gledam v nebo in nazdravljam trenutni situaciji – hvaležen sem za podarjeni čas, ki ga lahko investiram vase, in za delo na sebi, ki me izpopolnjuje. Preveliko ljudi se boji samote, medtem ko sam v njej neznansko uživam. Le v samoti se lahko zazrem v svojo preteklost, sedanjost in prihodnost, kjer velikokrat iščem odgovore na vprašanja ali pa odkrivam nova razodetja. Rad opazujem svoj napredek, svoje napake in lastnosti, ki me izoblikujejo v osebo. In kot pravi veliki pisec in profesor Tolkien: »Vrnimo se h knjigam in svojem kaminu. Posadimo drevesa in jih opazujmo, kako rastejo. Če bi nas več cenilo udobje doma, hrane in zabave nad hordo zlata in bogastva, bi bil ta svet mnogo lepši.«

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS