Iz knjige HALCOM – Pogled v prihodnost; Matjaž Čadež in Petra Škarja >>

Družba je del narave, pa naj se to sliši še tako naivno v dobi vseh  mogočih tehnoloških dosežkov. V naravi delujejo naravne zakonitosti, ki jih je človek že zelo veliko spoznal.

Razmišljanje, da je človek s svojim umom močnejši od narave, ne more biti dlje od resnice. Človek raziskuje naravo zato, da bi lahko živel v čim lepši harmoniji z njenimi zakonitostmi. Kadar človek deluje v nasprotju z naravo, ga narava vedno najprej opozori, če pa človek vztraja, ga narava močno kaznuje.

Danes se predvsem v razvitem delu sveta soočamo še z izzivom, ki ga v preteklosti skorajda nismo poznali. Z razvojem blagostanja v obliki dobrin, ki so nam na razpolago, se zadovoljstvo v življenju posameznika zmanjšuje. Potrošniška družba v posamezniku ustvarja stalno potrebo po povečevanju dobrin, po tekmovanju, kdo bo imel več in boljše. Za dosego tega cilja, ki se nenehno odmika, pa žrtvujemo svoj čas, svoje odnose v družini, svoje medčloveške odnose. Skozi različne raziskave je dokazana negativna korelacija med življenjskim standardom in osebno srečo.

Za pogled v prihodnost, kako ustvarjati družbo, v kateri bosta osebno zadovoljstvo in osebna sreča bolj prišla do izraza, se je treba najprej obrniti proti sebi in ugotoviti, katere so tiste osebne vrednote, ki človeku dajo temelje za osebno stabilnost in samozavest, hkrati pa so gradniki stabilne in samozavestne družbe. Človek s stabilnimi vrednotami bo lažje prepoznal voditelje, ki so blizu njegovim vrednotam. To pa je že skoraj jamstvo, da bo tak voditelj gradil stabilno in samozavestno družbo posameznikov, ki so večinoma stabilni in samozavestni.

Temeljne pozitivne osebne vrednote:

• SPOŠTOVANJE in ZAUPANJE: Spoštujemo sebe in druge ne glede na naše medsebojne razlike, cenimo drugačno mnenje in gojimo kulturo dialoga ter iskanja skupnih rešitev. Cenimo strokovne in pogumne ljudi, ki se ne bojijo sprememb.
• MEDSEBOJNA POMOČ: Pomagamo tistim, ki so v stiski, da nihče od nas ni lačen in brez strehe nad glavo.
• PRIPADNOST: Slovenijo nosimo v srcu. Negujemo svoj jezik in kulturo.
• POŠTENOST: Smo iskreni, ne lažemo, ne krademo, ne zavajamo in imamo moralni pogum, da delamo prave stvari.
• ZMERNOST: Nenehno iščemo ravnovesja na vseh področjih, da ohranjamo stabilno in življenju prijazno okolje.

Temeljna negativna vrednota, ki se ji moramo izogibati: SOVRAŠTVO.

Velikokrat govorimo in pišemo o vrednotah, ko pa se konkretneje vprašamo, kaj posamezna vrednota predstavlja, imamo težave z definicijo vrednote ali z njenim jasnejšim opisom. Zato so v nadaljevanju priloženi opisi posameznih vrednot.

OSEBNA SVOBODA: V osnovi želi biti vsak osebno svoboden, ko se odloča, kako bo živel in kaj bo delal. Človek je socialno bitje, ne more preživeti brez skupnosti. Zato je osebna svoboda vedno omejena s tem, da ne omejuje ali ogroža drugih. Seveda pa osebna svoboda od posameznika zahteva tudi sprejemanje včasih težkih odločitev; zato je marsikdo pripravljen prepustiti del osebne svobode drugemu, da se sam izogne sprejemanju odločitev.

POŠTENOST: Poštenost je pogojena z iskrenostjo in spoštovanjem pravičnosti in resnice; izraža pa se v vedenju človeka. Pošten je človek, ki je iskren do sebe in do drugih, ne laže, je vreden zaupanja, nepristranski, ne škodi drugim, je odgovoren in ima moralni pogum delati prave stvari.

MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE in ZAUPANJE: Medsebojno spoštovanje pomeni prepoznavanje pravice drugega, da razmišlja drugače od nas; spoštovanje nikakor ne vodi v poenotenje, temveč v kulturo poslušanja argumentov več oseb, ki na osnovi različnih razmišljanj lahko izboljšujejo lastne poglede. Medsebojno zaupanje temelji na skupnih ciljih; kadar ima več oseb skupen cilj, vsaka oseba lahko deluje samostojno proti skupnemu cilju, ne da bi ji bilo treba nadzirati druge osebe pri njihovih dejanjih. Tako se po nepotrebnem ne troši energija vsakega posameznika za strahove glede tega, kako ostali v skupini opravljajo svoje naloge v nasprotju z dogovorjenimi cilji.

Vrednote POGUM, STROKOVNOST in VEDOŽELJNOST niso lastne vsakemu posamezniku. Zaupanje v te vrednote in v posameznike, ki take vrednote imajo, in njihovo spoštovanje pa je zelo pomembno za zdrav razvoj vsake družbe.

MEDSEBOJNA POMOČ: Pomagamo tistim, ki so v stiski, da nihče od nas ni lačen in brez strehe nad glavo. Za kakovostno življenje posameznika je nujno, da ohranjamo socialno državo. V Republiki Sloveniji ima vsakdo možnost izobraževanja, kakovostnih zdravstvenih storitev in pomoči, ko je nesposoben za delo.

PRIPADNOST: Je občutek dolžnosti oziroma predanost človeku, ideji, projektu, skupnosti. Marsikdo si misli, da je pripadnost v konfliktu s svobodo. Pa ni. Človek je socialno bitje in zato popolna svoboda, ki ne upošteva skupnosti, ne obstaja. Sodelovanje ne more delovati brez pripadnosti skupnemu cilju. Še posebej pa je za nas, ki spadamo med male narode, pomembno, da nosimo Slovenijo v srcu in negujemo svoj jezik in kulturo. Le to nam dviguje in ohranja samozavest v družbi največjih.

ZMERNOST: Za človeštvo se mi zdi najpomembneje, da se ob zdravi rasti zavedamo tudi pomena nenehnega iskanja ravnovesja: med človekom in naravo, med tehnološkim razvojem in razvojem duha, med bogastvom in revščino, med tehnološkim razvojem in izkoriščanjem naravnih potencialov, med »dam« in »dobim«, med pripadnostjo in svobodo, med lastno svobodo in svobodo drugega, med starimi in mladimi.

Obstaja pa še ena negativna vrednota, za katero menim, da jo je treba posebej omeniti in se ji izogibati. To je SOVRAŠTVO. Opisane pozitivne vrednote so v določenih primerih lahko v medsebojnem konfliktu, kot sta na primer lahko svoboda in pripadnost. Običajno ljudje, ki se združujejo v močne skupnosti, svojo pripadnost skupnosti gradijo na podrejanju svoje svobode vodjem teh skupnosti. Vodje teh skupnosti pa se zavedajo, da je iskanje zunanjega sovražnika največji magnet za dvigovanje pripadnosti. Zato je treba neprestano vlagati dovolj človeške energije v odpravljanje teženj po sovraštvu. Medsebojno spoštovanje se ne sme končati na meji posamezne skupnosti, temveč se moramo truditi, da ostaja univerzalno, občečloveško.

Če se navedene pozitivne vrednote močno zasidrajo v družbi, je verjetnost izbire boljših političnih vodij večja, saj lahko posameznik preverja lastnost potencialnega vodje skozi povezanost s temi osnovnimi vrednotami. Kako večino pridobiti za to, da se te osnovne vrednote skozi čas uveljavijo? Za to pa so potrebni koraki, za katere je odgovorna država oziroma oblast ob podpori civilne družbe.

Že poznate knjigo HALCOM – Pogled v prihodnost? >>

Temeljne usmeritve za razvoj zdrave družbe:

• SAMOSTOJNOST
• UČINKOVITOST
• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
• TRANSPARENTNOST
• VKLJUČENOST

SAMOSTOJNOST: Sodelujemo z drugimi narodi, negujemo pa nezadolženo, samostojno in suvereno državo. Samostojnost in neodvisnost negujemo predvsem na področju jezika, kulture, znanosti in tehnologije, gospodarstva, kapitala, politike, energetike, transporta, šolstva in zdravstva. Parlamentarna demokracija je najboljša družbena ureditev, ki vedno niha med učinkovitostjo na eni strani in socialo na drugi strani. Država ima v lasti samo podjetja, ki so ključna za zagotavljanje infrastrukture (energetika, transport, zdravstvo, šolstvo/izobraževanje), ta pa imajo svoje ogledalo v zasebnih družbah ali javno-zasebnih partnerstvih, ki skrbijo za zdravo konkurenčnost javnih ustanov.

UČINKOVITOST: Z znanjem in tehnologijo dosegamo visoko dodano vrednost. Javna uprava je učinkovita in je v službi državljanov in gospodarstva. Spodbujamo avtomatizacijo in digitalizacijo. Spoštujemo in nagrajujemo delo. Cenimo in vzgajamo podjetnost ter odgovoren in potrpežljiv domači kapital, ki dela v dobro družbe.

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: Vzgoja in izobraževanje je proces, ki ima najdolgoročnejše posledice za razvoj države in njenih državljanov. To je ob preprečevanju korupcije najpomembnejši proces za vsako družbo.

Sistem vzgoje in izobraževanja mora biti visoko spoštovan v celotni družbi, ne glede na politično pripadnost:

• Učiteljski poklic mora biti visoko spoštovan na temelju integritete, predanosti, strokovnosti in empatije učitelja.
• Izobraževalni sistem mora temeljiti na zaupanju v učitelje; učitelji morajo imeti veliko svobode pri razvijanju svojega načina dela.
• Družba zaupa učiteljem in preprečuje možnost šikaniranja ali preganjanja učiteljev.
• Učni načrti na državni ravni se določajo samo za maloštevilne ključne predmete; učne načrte na lokalni ravni pripravljajo učitelji sami ob strokovni podpori osrednje institucije; ti načrti so lahko prilagojeni lokalnim potrebam in individualnim potrebam učencev
• Šole morajo posvečati veliko pozornost individualni obravnavi učenja in dobrega počutja posameznega učenca.
• Predavanja in delo v šoli (pri izpolnjevanju »domačih« nalog) morajo biti organizirani tako, da poudarjajo pomembnost učenčeve lastne aktivnosti in njegovih interakcij z učiteljem, z drugimi učenci in z izobraževalnim okoljem.
• V največji možni meri se je treba izogibati potrebam po faktografskem znanju in tekmovanju med učenci na osnovi tega.
• V največji možni meri se je treba posvečati spodbujanju ustvarjalnosti in sodelovanja med učenci za doseganje  skupnega cilja in ob uporabi zunanjih sistemov za iskanje rešitev; pri tem mora imeti učitelj vlogo coacha (inštruktorja) in ne predavatelja.
• Ocenjevanje in vrednotenje rezultatov učenja v šolah mora biti spodbudno in v podporo.

Sistem vzgoje in izobraževanja mora imeti naslednje vplive na učence:

• Učenci se veselijo obiskovanja šole in izobraževanja.
• Naloge se opravijo v šoli, čas doma je posvečen individualnim hobijem in igranju.
• Učenci preživljajo mladost brez stresa zaradi šole.
• Učenci spoštujejo učitelje, kar ima za posledico, da so ljudje spoštljivi do soljudi.
• Ustvarja se duh medsebojnega spoštovanja in zaupanja.
• Razvijejo se samozavestni in sodelujoči ljudje.
• Razvijejo se razmišljujoči, fleksibilni, ne pa ukalupljeni in podrejeni ljudje.
• Država s takimi ljudmi se razvija celoviteje in v dobrobit vseh, ne samo posameznikov.

PREGLEDNOST: Največji sovražnik vsake države je korupcija. Korupcija ima veliko negativnih posledic za državo:

• Poteka praznjenje državne blagajne brez prispevka za družbo.
• Ljudje na odločujočih položajih v državni upravi lahko prirejajo razpise ali zavlačujejo odločitve, ki bi bile sicer v korist družbe.
• Favoriziranje podjetij pri pridobivanju razpisov, s čimer se izniči zdrava konkurenca, ki je jamstvo za nenehno dvigovanje kakovosti.
• Z različnimi koruptivnimi praksami se z na videz legitimnimi zakoni usmerjajo velika sredstva v organizacije, ki služijo podpori politikom na oblasti.
• Korupcija postane zgled za državljane, zaradi česar se korupcija kot rak razrašča v družbi.
• Posledica razraščanja korupcije med državljani je, da se korupcija širi na področje sodstva, s čimer je preganjanje korupcije še mnogo bolj oteženo.
• Ustvarjajo se združbe povezanih koruptivnih oseb, ki si z nadaljnjo korupcijo povečujejo moč vplivanja na politiko, sodstvo, medije in s tem vodenja države v smer njihovega interesa.
• Tolerirana korupcija povzroča odvisnost vedno večjega števila posameznikov in tudi podjetij od centrov moči v ozadju in s tem upadanje konkurenčne prednosti države zaradi vedno večjega upadanja zdrave konkurence.
• V državi, kjer do korupcije ni več negativnega odnosa, ni mogoče vzpostaviti medsebojnega zaupanja in spoštovanja, ki je jamstvo za trajnostni razvoj družbe.

Zato je za zdrav razvoj države daleč najpomembneje, da se korenito sistemsko preganja korupcijo ves čas, saj se korupcija razrašča nenehno kot plevel na njivi.

Največji sovražnik korupcije je popolna preglednost vseh akcij in transakcij v državni upravi in na lokalnem nivoju ob pogoju delujočih nepristranskih sodnikov in sodnih postopkov. Država zato objavlja vse podatke o porabi javnih sredstev in delovanju podjetij v državni lasti. Država skrbi, da imamo učinkovito in moderno sodstvo.

VKLJUČENOST: Družbo predstavljajo vsi njeni prebivalci. Najuspešnejše družbe so tiste, ki so sposobne spodbuditi celotno prebivalstvo k ustvarjanju in se ne zanašati samo na odločitve centra. Kreativnost in delavnost posameznikov se dokazano dviguje, kadar imajo v rokah moč odločanja in izvedbe. Z decentralizacijo vseh zadev, ki jih lahko opravijo lokalne skupnosti, se hitreje dviguje dodana vrednost celotne države, kar dviguje obseg sredstev za polnitev državnega proračuna. Na državni ravni ostaja moč odločanja o zadevah, ki jih ni mogoče prepustiti lokalni ravni. Tukaj gre predvsem za državno infrastrukturo, zdravstvo, pokojninsko zavarovanje, vojsko itd.

ZAKAJ RAVNO TE OSEBNE VREDNOTE?

Na prvi pogled so opisane vrednote sicer kar v redu, nimajo pa nobenega vpliva na razvoj posameznika, družbe, sveta. Marsikdo se lahko tudi sprašuje, ali je razvijanje teh vrednot v današnjem turbulentnem času sploh mogoče. Največ ljudi pa bo reklo, da danes potrebujemo hitre in učinkovite rešitve, ne pa utopičnih pričakovanj.

Tako kot se hiša na razmajanih temeljih počasi začne podirati, se družba brez temeljnih vrednot začne razkrajati in je lahek plen razdiralnim silam, ki prihajajo od znotraj in od zunaj.

Za uspešen in zdrav razvoj družbe in posameznikov pa obstaja še cela vrsta vrednot, ki so nadgradnja temeljnih vrednot, na primer: samozavest, ambicioznost, odgovornost … Vrstni red pomena posameznih vrednot je pomemben. Če so temeljne vrednote sprejete in upoštevane, je mogoče učinkovito razvijati ostale vrednote iz nadgradnje. Ob pomanjkanju temeljnih vrednot pa lahko veliko energije vložimo v razvijanje vrednot iz nadgradnje, uspeha pa ne more biti. Samozavest se hitro obrne v aroganco, ambicioznost v korupcijo, odgovornost pa v iskanje krivca izven sebe.

KAKO ŽIVETI VREDNOTE?

Vrednote je treba živeti, ne pa se hvaliti z njimi. Vrednote se širijo z zgledi. Zgledi vlečejo, višje iz hierarhije ko izhajajo, prepričljivejši so.

Vse prevečkrat so vrednote le zapisana kombinacija črk nekje na steni pisarn, v kodeksih ravnanj ali v brošurah predstavitev. Ta kombinacija črk dobi svoj smisel, ko se zapisano izraža skozi delovanje ljudi, zlasti vodij.

Nesprejemljivo je, da se vodja podpiše pod odgovornost, toda v kritičnih trenutkih napak sistema s prstom kaže na druge. Nesprejemljivo je, da se podpiše pod transparentnost, vendar hkrati pogleda stran, ko se pod njim dogaja korupcija. Nesprejemljivo je, da tak vodja sploh še ostaja vodja.

Zdrava družba potrebuje dobre vodje. Dober vodja ima prave vrednote. Ali ima nekdo prave vrednote, pa se dokazuje skozi vsakodnevna dejanja.

Več v knjigi HALCOM – Pogled v prihodnost; Matjaž Čadež in Petra Škarja >>