Bilo je nekega sončnega jutra. Ravno sem zajtrkoval, ko je mami pripravljala potrebščine za moj prvi šolski dan. Hitro sem pojedel, babici pritisnil cmok na lička in se odpravil pred blok, kjer smo se zbrali vsi znanci iz soseske in se skupaj v spremstvu moje mame, odpravili proti šoli. Med potjo sem veliko razmišljal o [...]
Pred dobrima tednom je pri založbi 5KA izšla knjiga IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA: Izgubljeno otroštvo, ki ste jo bralci zelo lepo sprejeli. Kako tudi ne, saj knjiga na precej nazoren način opisuje avtorjevo pot iz pekla do svobode. Damijan Janžekovič je ime res težko otroštvo ob agresivni mami, oropan lahkotnega otroštva ljubezni in sprejetosti. A [...]
Ah, otroštvo … Obdobje v življenju, ki je res nekaj posebnega in edinstvenega. Svoboda, ki predstavlja različne dejavnosti in igre na ulici, kot so nogomet, košarka, odbojka, med dvema ognjema, risanje s kredo po tleh, dolge vožnje s kolesi in rolkanje, bujenje sosedov ob sedmi uri zjutraj, vsakič prespati pri nekom drugem, iskanje sladoleda [...]
Ljudje vedno potrebujemo zgodbe, v katerih junak potuje proti cilju, na poti srečuje različne ovire in težave, na koncu pa kljub temu cilj osvoji. Vsi se namreč vedno znova znajdemo v položajih, kjer se zdi, da je pot naprej nemogoča in da je cilj postal nedosegljiv, zato potrebujemo zgodbe, ki nas spomnijo, da ni poti [...]
Pravijo, da življenje ni potica. Vsak od nas bije svoje življenjske bitke in marsikdo pride do točke, ko enostavno ne vidi več izhoda. V točki, ko izčrpamo vse nam znane možnosti, pogosto pademo v vlogo žrtve, kar je seveda popolnoma človeško, a žal neproduktivno. V tem neprijetnem, a domačem stanju, lahko vztrajamo vrsto let, [...]
Bilo je, ko sem bil star približno pet let. Na oblačen popoldan smo doma ostali mama, prababica in jaz. Babi je ravno delala popoldansko izmeno, medtem ko je stric pohajkoval po nogometnem igrišču v Štepanjskem naselju. Mama je v kuhinji pripravljala pozno kosilo. Dišalo je po pečenem krompirju in mesu, medtem ko se je [...]
Pedopsihiatrinja se je usedla nasproti mene, se mi prijetno nasmehnila in se mi predstavila. Kot vsem zdravnikom pred njo sem tudi njej moral opisati hojo v spanju in vse epizode ter odgovoriti na nekaj vprašanj. Nekaj si je zapisovala v svojo beležko, nato pa me je vprašala: »Kako se pa razumete s svojo mamo?« [...]
