Piše: Sabina Košmrl, avtorica knjige Srčni učitelj >>

Učitelji praviloma znamo predavati, razlagati, podajati informacije ter podatke. Izredno pomembno je, da ob tem poskrbimo tudi za to, da se otroci ves čas zavedate, zakaj bi vi vse to, kar vam mi pred tablo ponujamo, sploh sprejeli. Včasih se zdi, da je za vas vso to učenje muka oziroma tlaka, ki jo prenašate, opravljate le zaradi želje, da bi ugajali staršem, učiteljem, da bi se izognili kazni ali da bi dobili lepo oceno.

A to niso razlogi, ki bi človeka zadostno gnali naprej, ki bi v njem prižgali iskrico in pristno željo po učenju. Lepa ocena, odobravanje in pohvala naj bi bila le stranski produkt, ki se zgodi na poti raziskovanja, radovednega odkrivanja, osvajanja novih znanj in veščin. Redko kdo blesti na prav vseh področjih in za življenje ni bistveno, da memoriziramo čim več podatkov. Gre za vse tisto, kar poberemo med šolskimi urami in sploh ni del učnega načrta: kako biti kolegialen, strpen, vztrajen, potrpežljiv. Kako se pred oviro ne ustaviti, kako ravnati z lastnimi občutki, kako se po neuspehu pobrati in kreativno iskati boljše rešitve. Kako odgovorno sprejemati odločitve in z njimi zavestno kreirati svojo prihodnost. Bolj kot poznamo samega sebe, bolj uspešno lahko delujemo: kak način učenja mi najbolj leži in v katerem delu dneva? Kako motiviram samega sebe, da se premaknem in prestopam lastne meje, čeprav se mi ne ljubi? Kaj je moj srčen razlog, ki me spodbudi, da naredim dodaten korak iz cone udobja?

Učitelji smo včasih bolj, včasih manj spretni pri spodbujanju vas, mladih. A vendar si prizadevamo, da bi čim prej razumeli, da se učite zase in da ni pridobljena ocena to, kar največ šteje. Najpomembneje je to, v kakšnega človeka se skozi proces izobraževanja zgradite.

Sabina Košmrl, avtorica knjige Srčni učitelj >>