Smo lahko tako ošabni in trdimo, da smo že odkrili vse, kar se da odkriti? Da smo dosegli točko v znanosti, od katere naprej ni več možno? Da so najlepše pesmi že napisane? Mislim, da ne.

Še ob koncu devetnajstega stoletja so znanstveniki zatrjevali, da je obstoj letalnih naprav, ki bi bile težje od zraka, nemogoč. In ko so se že pojavila letala, so nekateri vojaški strategi še na predvečer prve svetovne vojne zagotavljali, da od letal ne more biti nobene vojaške koristi.

H. M. Warner se je še leta 1927 spraševal, ali bi v filmu kdorkoli sploh želel slišati govor igralcev.

T. Watson, predsednik IBM, pa je leta 1943 zatrjeval, da obstaja svetovni trg za morda največ pet računalnikov.

Billu Gatesu se je v letu 1981 zapisalo, da bi 640 k (RAM) moralo biti čisto dovolj za vsakršnega uporabnika.

Razumen človek, ki bi takim trditvam ugovarjal, bi bil v tistem času razglašen za blazneža.

»Pred iznajdbo mikroskopa večina ljudi ni verjela v mikroskopsko majhne stvari. Ljudje, ki verjamejo samo v tisto, kar lahko vidijo ali znanstveno dokažejo, so omejeni z vsakokratno razvojno stopnjo merilnih naprav.« Wayne W. Dyer

Iz knjige UČBENIK USPEHA >>

 

ucbenik uspeha dejan krajlah knjiga (2)