V našem svetu, ki se zgleduje po zahodnem svetu poveličevanja individualnosti, včasih pogrešam, da bi se postavili v vlogo človeka nasproti sebe. Lahko je to partner, lahko prijatelj, lahko bralec.

Vsakogar, ki me pocuka za rokav glede izdaje in promocije knjige, v začetku vprašam: »Kaj je glavno sporočilo tvoje knjige? Torej kaj pomaga bralcu?«

Večini (beri: vsaj 90%) se odgovor zatakne nekje med mislijo in besedami, da mi niti ne znajo odgovoriti.

Ravno včeraj sem dobila klic gospe, ki želi, da ji pomagam pri izdaji in promociji knjige. Na to vprašanje mi je odgovorila: »Joj, dolga zgodba, ampak bom povedala čisto na kratko …« No, to že vemo, kam vodi.

Namerno sem ji pustila, da pove do konca, brez da bi jo prekinjala ali načrtno usmerjala tok pogovora. Po 18 minutah (ja, sem gledala na uro) razlage lastne zgodbe, kako je kot otrok trpela, kako bila zlorabljena, kakšne krivice so se ji zgodile, kako krut je bil do nje oče, kasneje učitelj, kako neznosna tašča, ki jo je vodila do sodišča, nato krivica s strani otrok … še vedno nisem vedela odgovora – kaj s knjigo sporoča in pomaga bralcu? Kaj je glavno sporočilo knjige in kaj bo s tem dobrega dala svetu?

Je rekla, da bo razmislila. Ne ve še odgovora.

Grozno se bo slišalo, saj s tem malo pljuvam v lastno skledo, ampak: avtorji knjig znamo biti dostikrat preveč egoistični. Mislimo, da se vse vrti okoli nas. Mi, naša zgodba, beri o meni, moje težave so bistvene itd. A resnica, naj bo še tako kruta, je ta, da je bralcem v večini malo mar zate, za avtorja. V osnovi smo vsi vsaj malo egoistični. Bralca v prvem koraku zanima le eno – kaj bo on dobil od te knjige. Kaj bo njemu pomagala?

Dostikrat sem na ta svoja razmišljanja dobila komentar avtorjev: “Knjigo pišem bolj zase. Glavno, da je knjiga meni všeč!” S tem se ne strinjam popolnoma. Zgolj zase pišemo lastne dnevnike. Knjigo, ki jo daš na police, pa napišeš za trg, za druge ljudi. Seveda si večina želi (a le redkokdo to prizna), da njegove knjige prebere čimveč ljudi. Seveda si večina želi, da se dotakne mnogo bralcev, da jim nekako pomaga, jim na nek način spremeni življenje.

V našem svetu, ki se zgleduje po zahodnem svetu poveličevanja individualnosti, včasih pogrešam, da bi sebe dali malo na stran, zmanjšali lastno hvalo in vso pozornost ter se postavili v vlogo človeka nasproti sebe. Lahko je to partner, lahko prijatelj, lahko bralec. Kaj lahko njemu damo? Kako njemu polepšamo dan? Kaj si on želi in kako mu lahko pomagamo? Kaj bo bralec dobil od moje knjige, kaj išče in kako mu to lahko približam?

Ironično so na koncu prav take knjige na policah bestsellerjev.

Še eno bistveno napako naredi večina avtorjev pri svoji prvi knjigi … No, da se ne zaklepetam preveč v tem prispevku, vas raje povabim na seminar KAKO IZDATI KNJIGO >>, kjer bomo govorili prav o tem.