PRVO LETO MAMA
Ana Rozman
.
Pred vami je resnična knjiga o prvem letu materinstva. Je čudovito darilo za bodoče mamice.
Avtorica je v njej popisala veliko lepih trenutkov, ki jih doživi novopečena mati, pa tudi tiste težke in temne, ki pogosto ostanejo zamolčani. Biti mama je hkrati lepo in zahtevno. Mama se včasih počuti, kot da lebdi na krilih svoje materinske ljubezni in da zmore vse, včasih pa pade globoko v najtemnejše dele svoje psihe, iz katerih le stežka najde pot nazaj. Kako si lahko pomaga, da ohrani sebe in obenem ljubi svojega otroka – tudi o tem govori ta knjiga.
“Z Nikom sem šla prvič ven deset dni po porodu. Dala sem ga v lupinico in ga odnesla na klop ob Ljubljanico. Bil je lep spomladanski dan. Z Markom sva sedela v tišini, Nik je ravno zadremal. Vrbe so se nežno zibale v vetru. Nedaleč stran je neki moški racam v reko metal kruh. Vse je bilo nekako isto kot prej. Pa vendar za naju popolnoma drugače.”
Strani: 88 Prva izdaja: april 2019 Vezava: Mehka vezava z zavihki
Redna cena: 19,90 €
.
Kdo je Ana Rozman?
Sem novinarka in učiteljica Shakti dance-a (Joge plesa). Zaposlena sem na Radiu Slovenija, v uredništvu za kulturo. To delo me zelo veseli, saj sem v vsakodnevnem stiku s pisatelji, ilustratorji, igralci in se z njimi pogovarjam o njihovem delu. Vedno me je navdihovalo to, kako umetnik ustvari nekaj iz nič. Iz njegove globine pride nekaj izjemnega, nekaj kar navdihuje druge in jim vrača vero v lepoto, v dobro. Tako vidim umetnost. Nekaj, kar nas vrača v stik s sabo, kar nas odpira za presežno. Zato imam res rada svoje delo.
Moja velika ljubezen sta tudi joga in ples in z velikim navdušenjem poučujem prakso poimenovano Shakti dance (Joga plesa).
Sicer pa sedaj tudi že mamica :)
Drage mamice; želim vam pogumno raziskovanje. Samo enkrat v življenju ste PRVO LETO MAMA. Naj to leto šteje.
Ana Rozman, Prvo leto mama
Lepe misli iz knjige
sak otrok je svoja zgodba in prav tako vsaka mamica materinstvo ter vstop v starševsko vlogo dojema drugače. Za nekatere je materinstvo šok, za druge nekaj povsem samoumevnega in logično obdobje v življenju ženske.
Pomislila sem na vse tiste ženske, za katere sem vedela, da so takoj zanosile, in se primerjala z njimi: zakaj pa jaz ne morem? Neučakana sem bila, priznam. Ampak kako si lahko karkoli drugega, če si pa noro želiš otroka? Neučakanost je za žensko, ki se trudi zanositi, povsem naravno stanje.
Začela sem živeti svojo nosečnost dan za dnem. Dobesedno. Imela sem dobre dneve, pa tudi nekatere zelo slabe. Kakšen dan sem bila kot cunja, utrujena do onemoglosti.
Materinstvo me neverjetno spreminja. Življenje postaja lahkotnejše. Bolj iz srca se smejim, bolj iz duše občutim hvaležnost za vse, kar imam. Vse, kar ni ljubezen, pada iz mojih žepov. Bolj se zavedam minljivosti in smrti.
Ko otrok raste, nas pred našimi očmi vsak dan uči o minevanju, o spremembi kot edini stalnici življenja. S svojo pojavo nas opominja: osredotoči se na bistveno, ne spreglej lepote trenutka, bodi čuječen, bodi tukaj, ljubi s polno mero, smej se na široko. Vsakomur želim, da bi ga starševska vloga presvetlila, oplemenitila. Škoda bi bilo, da jo vzamemo kot breme ali kot nekaj, kar je v življenju samoumevno. Starševstvo nas prek našega otroka vrača v stik z lastnim notranjim otrokom. S tisto igrivostjo, hudomušnostjo in nedolžno radovednostjo, ki je v nas. Nismo je izgubili, le potisnili smo jo vase.
Pridobila sem še eno vlogo v življenju – biti mama. In ta vloga je krasna. Ne glede na to, kako je včasih težko, je ne bi zamenjala za nič na svetu. Moč ljubezni, ki jo mati čuti do svojega otroka, je neizmerljiva. Tako silna je, da bi lahko premikala gore. Preprosto ljubi ga. Nežno. Globoko. Iskreno.
Še vedno ima rada jogo, rada pleše, piše, še vedno jo osrečuje narava, polni kultura, še vedno ima sončne in senčne plati – le da je zdaj še mati. Brati Anino knjigo je, kot bi poslušal dragoceno pripoved prijateljice, ki je o svojih izkušnjah pripravljena govoriti odprto, s človeško toplino in veliko mero življenjske modrosti.
Tina Košir, publicistka in učiteljica joge
Čudovit prikaz sodobne ženske, ki si na poti do materinstva skozi vrtinec neznanega in pod pritiski družbe želi obdržati stik s sabo. Ana opisuje vse nas, nežno, lepo, osebno. In sporoča: Nisi sama! Priporočam.
Anja Oman, avtorica bloga Mamina maza
Ana o svojem prvem letu materinstva piše iskreno, rahločutno in ganljivo. Z ljubeznijo do življenja te posrka v globine svojega srca ter popelje na potovanje ženske, ki odkriva, kako je biti mati. Verjamem, da je lahko njena zgodba v oporo in pomoč tudi drugim mamicam, ki prav tako odkrivajo svoje materinstvo.
Alenka Lanz, zakonska in družinska terapevtka