knjiga virus idej generalka

 

Pospravljanje, čiščenje, prenavljanje … pa ne nujno le navzven.

Kot večina drugih sem se v času izolacije tudi sama najprej lotila pospravljanja. Hiše, posameznih prostorov, omar z oblačili, predalov z dokumenti. Pospravljanje pa zame ne pomeni sesanja in brisanja prahu; bolj gre za to, da se znebim vsega, česar ne uporabljam več. Z odstranjevanjem preživetih reči naredim prostor za nove in vsakič, ko izpraznim del omare, se mi zdi, da malce lažje zadiham. Kajti zavedam se, da ko iz življenja odstranim nekaj fizičnega, s tem pospravim tudi del lastne notranjosti.

Čas izolacije bom izkoristila predvsem za to – za odmik, za vpogled vase, za razumevanje sebe. Lotila sem se brskanja po svoji notranjosti, po svojih mislih, čustvih, prepričanjih. Da si še dodatno razjasnim, kdo sem, kaj želim, česa ne želim, kam sem že prišla in kam še želim priti. Ko si res iskren do sebe, vidiš, kaj je še tam, česa še nisi pospravil, odstranil, česa mogoče do zdaj niti nisi videl … In ko to sprejmeš, se lahko lotiš »pospravljanja« tudi tega.

Pri razumevanju sebe in svojega življenja uporabljam Djotiš, indijsko astrologijo, ki temelji na univerzalnih zakonitostih življenja. Dano situacijo v svetu, v družbi in hkrati znotraj sebe trenutno povezujem s simboliko osme in dvanajste astrološke hiše – v obeh primerih (hišah, izkušnjah, situacijah …) gre za to, da skozi »temo« preidemo v »svetlobo«, da v težjih preizkušnjah v življenju prepoznamo nek smisel. Da uvidimo neko jasnost, gremo skozi nek proces spremembe, preobrazbe, kar je konec koncev najbolj naravna stvar v življenju, pa čeprav se ji po navadi upiramo in se je bojimo.

Dokler se upiramo spremembam, smo navezani na dano situacijo in ne razumemo ali ne sprejemamo minljivosti – toliko časa bomo trpeli. Izkušali bomo občutke strahu, nemoči, imeli bomo potrebo po nadzoru, po obvladovanju nečesa. Ko pa to opustimo, ko sprejmemo stvari takšne, kot so, ko smo pripravljeni zaupati življenju, se prilagoditi, ko razumemo minevanje, nenavezanost … Takrat se osvobodimo in lahko zaživimo življenje po lastnih merilih in prepričanjih, tako da izrazimo svoje osebne danosti, sposobnosti, da si upamo slediti svojim lastnim ciljem in stopimo na lastno pot.

Največja tema je tik pred zoro in tam tiči največji strah, največja negotovost … Ampak če veš, da sledi jutro, nov dan …

Zato pobrskajmo po svoji notranjosti, obrišimo prah tam, kjer se že predolgo nabira, znebimo se vzorcev, ki nam ne služijo več. Naredimo prostor novemu, ki prihaja. Kajti zagotovo prihaja, vprašanje je le, kako ga bomo pričakali – zaprašeni, s težo pajčevin preteklosti, ali pa sveži, lahkotni, z jasnim zavedanjem sebe.

Verjamem, da nas je življenje ustavilo, ker se sami nismo. Izkoristimo ta čas za generalno čiščenje.

Katja Zupančič – Prispevek za knjigo Virus idej

 

Preberite si še preostale prispevke Virusa idej >>

 

virus idej prodajni banner