VIRUS IDEJ

Katja Gložančev

Prehitro slovo

Znašli smo se v do zdaj povsem nepredstavljivi situaciji, ko se je zaradi koronavirusa svet pravzaprav ustavil in živimo v obvezni samoizolaciji. Resda imamo zdaj več časa zase in za svoje najbližje, vendar smo obenem skoraj prisiljeni, da se, poleg velikih skrbi glede virusa, soočimo tudi s tistimi največjimi bolečinami, ki jih nosimo v sebi.

Tako se je iz moje bolečine rodilo pisanje pesmi, ki govorijo o bolečini neplodnosti, ki jo s partnerjem doživljava že dolgo, o eni tistih najtežjih vrst izgube, ki jo ženska ali par lahko doživi. Govorijo tudi o tem, kako me je vsakič ob taki izgubi od bolečine srca bolelo celo telo.

V nekem trenutku pa sem začutila spoznanje, ki je postalo moja edina tolažba – spoznanje, da lahko vsi ti tako kmalu izgubljeni začetki najlepšega naprej živijo prek zgodbe o njih samih in moji ljubezni do njih in morda s tem celo dosežejo svoj namen – da postanejo zgodba, ki daje tolažbo, morda celo upanje, navdih …

Ljuba moja mala, hvala, da si takrat prišla

Ljuba moja mala,
hvala, da si takrat prišla …
Hvala,
da si vsaj tistih nekaj dni bila.
Tako nežna.
Tako svetla.
Tako moja.
Še zdaj čutim,
kako lepa in ljubezni polna je bila dušica tvoja.

Ko bi takrat vsaj narava dala,
da bi lahko pri meni ostala.
Vsaj še nekaj dni,
vsaj toliko, da bi tudi zdravniški test za te stvari potrdil,
da v meni si bila.

Zdaj je moj le občutek
in tisti najin trenutek.
Vem, čutila sem, da si hotela ostati.
In moja največja želja
tebe v naročju držati …

A nenadoma naju je nekaj krutega v naravi ločilo.
Takrat se mi je srce zlomilo –
in se nato še milijonkrat, kot da je prvič, razbilo.

A v grenkobi solza rodil se je Sijaj,
Sijaj, ko misel nate prežene temno noč.
Sijaj, ko misel nate daje ljubezni moč.
Sijaj, ko pošiljam topel ti objem do Tja …
In začutim, da sva povezani v objemu srca.

 

Mali moj enodnevni angelček srca

Mali moj enodnevni angelček srca …
Najsvetlejši planet neba …

V rahlem nežnem vetru, ki ga pošiljaš iz tam gor, te prepoznam.
Kot mehek, nežno tolažilni dotik te zaznam …

Nežno pihlja in plapola,
medtem ko ranjenosti duše ni videti dna.

Srce …
tako osrečil si mojega,
še preden zares dobil si svojega …
A le za en dan …

Potem si bil namesto k meni tja gor poslan …
Krik tvoje odsotnosti je tako bolel,
da se je zdelo nemogoče začeti nov dan.

In vsi moji kriki materinske borbe, da bi te ujela,
so bili zaman …

A ne boj se … nisi sam.

Tam gori je že tvoja sestrica, s popkovino pripeta na najsvetlejšo nežno Zvezdo.
Tudi takrat se je zdelo, da neusmiljenost narave ne pozna meja …
Tudi ona je žal tako prekmalu odšla.
Tudi ona je žal odšla, še preden je zares prišla …

In zdaj je v svojem sijaju ljubezni Tam …
Edino, kar v tej neopisljivi bolečini tolaži, je,
da noben od vaju Tam ne bo sam …

Vem, da se bosta takoj prepoznala.
Skupaj bosta v objemu Lune in Sonca plesala.
Skupaj se bosta v bratsko-sestrski toplini ljubezni objeta nežno smehljala
in z najlepšo, najbolj bleščečo svetlobo povezanosti sijala …
In oba kot moja mala srčka v ljubezni mojega srca za vedno ostala …

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS