VIRUS IDEJ

Rudi Reichmann

Petek trinajsti

Bil je rahlo sivkast petek trinajsti, ko sem prišel domov iz službe. Pri meni doma se od vhodnih vrat vidi neposredno na balkon, kjer sem ob vstopu na sicer brezhibnem zidu pod oknom opazil črno packo. To je lahko pomenilo samo eno – žuželka ali pa kakšna druga podobna mrgolazen. Takoj sem odhitel tja, da si ogledam nadlogo, in spotoma vzel še pršilko z insekticidom. Za samoobrambo, seveda. Previdnost ni nikoli odveč.

Potem pa sem že na daleč ugotovil, da je žuželka na steni pravzaprav čebela, ki je seveda ne bom pršil s strupom. Tudi sicer ne škropim vsevprek na vse, kar leze in gre, če ni ravno muha ali komar. Čebele so sicer dokaj običajen gost na mojem balkonu, vendar se mi je tokrat zdelo malce čudno, od kod bi lahko prišla, saj so bila okna že dva dni zaprta. To je pomenilo, da je žival že vsaj dva dni ujeta na balkonu.

Čebela je bila povsem negibna in se ni le brezglavo zaletavala v steklo; mogoče je bilo vzrok tega ujetništvo. Balkon je duhamoren kraj, pa vendar mora biti vzrok njene negibnosti nekje drugje, sem pomislil. Mogoče temperatura? Ne, šestnajst stopinj je kazal termometer, čeprav je bil dan siv. Utrujena ni, kaj pa, če je lačna? Mogoče je to vzrok, kaj, ko bi ji dal nekaj jesti … Ampak kaj, kako? Naj jo zbezam na krožnik ter postrežem sladkor? Preblisnila me je rešitev – dal ji bom med. Kaj je boljšega za čebelo kot med!

Sklenil sem, da najprej poskusim z manjšo količino. Ne vem sicer, koliko poje odrasla čebela, ampak če bo hotela več, bo že nakazala. Pol kozarca medu sem še imel.

Vzel sem malo večjo šivanko, z njenim ušesom zajel kapljico medu in jo napackal v neposredno bližino čebele, tako da ga bo lahko zavohala. Če medu ne bi zavohala, potem je z njo najverjetneje konec. Vendar je na moje presenečenje žival skoraj takoj planila h kapljici, stegnila nekakšen rilček, ter začela z njim broditi po medu. Tako običajna stvar, pa tako zanimiva! Nikoli namreč še nisem videl čebele, ki bi jedla – vedno samo bezajo po cvetovih ali pa letajo okrog!

Kar nekaj časa se je hranila in že sem začel razmišljati o novem odmerku medu, ko je živalca postala živahnejša in kar na lepem začela tudi brenčati. In še preden sem to dojel, je začela letati. Da je ne bi pozneje lovil po stanovanju, sem hitro odprl okno in kot nalašč je ravno takrat smuknila ven, na prostost. Še sekunda in izginila je v neznano.

Tako sem nahranil svojo prvo čebelo. V kozmičnem smislu to res ni ne vem kako pomemben dogodek, ampak meni je polepšal dan, malo tudi zato, ker sem po dolgem času par stvari pravilno ocenil vnaprej in zamisli nemudoma tudi uresničil. To pa je, vsaj zame, dovolj pomembno. Delno se moram za to zahvaliti tudi čebeli.

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS