Knjiga ne sme biti zgolj papirnat produkt s ceno na platnici.

Knjiga je umetnost. Vsak trenutek življenja nam hitro polzi mimo, ne da bi se večine sploh zares zavedli. Tik tak in mine dan, teden, mesec, leto … Le s fotografijo ali zapisano besedo lahko nek trenutek, dogodek ovekovečimo za vedno.

Kaj je bolj čarobnega kot to, da lahko samo s 25 različnimi črkami iz bralca izvabimo jok, smeh, ganjenost, strah, bolečine ali radosti? Kaj je močnejšega kot to, da lahko s kombinacijo 25-ih črk nekomu spremeniš življenje? Mu daš upanje, ko ga najbolj potrebuje; mu vliješ vere, ko mu že skoraj usahne; mu daš nauke, ki mu spremenijo pogled na svet; mu poveš zgodbe, ki ga naredijo (še) boljšega človeka. To je čarobnost knjige.

Ob tem se zavedamo velike odgovornosti – odgovornost do podajanja informacij, ki preko knjige vplivajo na ljudi in okolje, pa tudi odgovornost do slovenske besede. Večji vpliv ko ima, večja je tudi odgovornost, ki jo nosi s seboj.

Dokler pišemo, bo obstajala naša kultura. Dokler pišemo, obstajamo – večno (če se malo poetično izrazimo).

Knjige so preživele našo preteklost, preživele bodo nas in obstajale bodo vedno. Ob vsem tehnološkem napredku, razcvetu interneta in elektronskih produktov, tudi knjig, tiskane knjige še vedno obstajajo. Ni in nikoli ne bo aplikacije ali računalnika, ki bi nadomestil te občutke, ki jih imamo, ko v roke primemo dobro knjigo.

Morda bi se morali le malo večkrat spomniti na to, kakšna bogastva se skrivajo v knjigah in to bolj cenili, spoštovali.

Pišimo, berimo in pokažimo otrokom ljubezen do knjig.