»Kratkoročni spomin uporabljamo za stvari, ki se jih ta trenutek zavedamo. Za nove podatke, s katerimi se srečujemo. Če te uporabljamo ali jih ponavljamo, se sčasoma spremenijo v dolgoročni spomin, če ne, pa jih pozabimo. Tako preprosto je to.

Edini način, kako informacije obdržati v glavi dlje časa, je hkrati najbolj logičen: spremeniti jih je treba v dolgoročni spomin. To pa na silo ne bo šlo. Možgani tega preprosto ne bodo razumeli in se bodo nasilnemu vdiranju nekih tujih informacij, ki jih niti ne poznajo niti ne potrebujejo, preveč upirali. Zato moramo upoštevati  naslednje; če si nekaj želimo zapomniti dlje časa, moramo podaljšati čas spravljanja v spomin.«

»Kar se učimo, je treba ponoviti takoj zatem, ko končamo. Potem še enkrat po približno 20–30 minutah, naslednjič po enem dnevu, četrtič po dveh do treh tednih in petič po dveh do treh mesecih. Na ta način se naučimo nečesa novega za dolgo časa, saj možgani predvidevajo, da je neka vsebina, če se k njej vračamo vedno znova, že dovolj pomembna, da si jo velja zapomniti. Seveda nimamo vedno toliko časa ali pa ga posamezni vsebini ne želimo ali ne moremo posvetiti, a nič zato. Bistvo je, da vsebino večkrat ponovimo, saj je to edini način, da možgane prepričamo, da ne gre spet za nekaj, kar sodi v kategorijo pozab.

Kot kaže, bo tista stara modrost o sprotnem učenju kar držala. In ja, delanje domačih nalog in ponavljanje snovi takoj po prihodu iz šole je resnično koristno.

Zdaj vsaj vemo, zakaj.

Zato še enkrat ponovimo, da v zvezi s tem ne bo nobene dileme več: ključ do uspešnega učenja ni v tem, koliko časa se učimo, temveč kolikokrat se učimo! Ta razlika je odločilnega pomena. Če bodo možgani večkrat soočeni z neko informacijo, bodo sklepali, da je očitno pomembna, zato jo bodo shranili. Na silo pa ne gre. Če v vsem skupaj ne bodo videli smisla, se bodo temu upirali. Sami pa si vojne s svojimi možgani seveda ne želimo. Namesto štirih ur naenkrat se raje učimo osemkrat po pol ure. Manj naporno bo in še več koristi bomo imeli od tega. Konec koncev so tudi naši možgani le eden izmed organov v našem telesu. Vse v našem telesu pa na neki način deluje precej podobno.

Za doseganje optimalnega izkoristka je glavno vodilo večkrat in zmerno. In ne manjkrat in na silo. Zato si zobe raje umivamo vsak dan kot pa enkrat na teden. Kajti tudi če bi si jih takrat ščetkali eno uro, bi s tem imeli manj koristi, kot če to počnemo sproti. Ali pa telesna dejavnost. Verjetno se vsi strinjamo, da je bolj smiselno vsak dan početi nekaj zmernega kot pa vsake toliko kar naenkrat nekaj izjemno napornega. Od rednega teka bomo bolj zdravi, od nenadne telesne dejavnosti pa bomo pristali v bolnišnici. Ali celo na pokopališču. Pri učenju ni nič drugače.«

Naročilo knjige
Dejan Krajlah Prakticno ucenje knjiga