Ob prvem stiku z Edito Kurent sem v sebi razmišljala – kako je možno, da je tako topla in pomirjena oseba, ki sedi pred menoj, doživela in preživela take hude življenjske preizkušnje … V knjigi ČUDEŽI >> opisuje svojo borbo z rakom, ko so ji napovedali le še nekaj dni življenja. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je ob tem doživela še tragedijo – »hujšo od najhujše preizkušnje v življenju«, je zapisala v knjigi. V gorah se je smrtno ponesrečil njen sin Simon.

In tu je, pred menoj, s spokojnim pogledom, tako lepa v polnem pomenu besede, njen objem topel, njen obraz pomirjen. Kako je to lahko dosegla, da danes s knjigo in predavanji inspirira ljudi o čudežih?

Rečeno vam je bilo, da boste nekega dne predavali o Čudežih.

Ja, pravzaprav mi je bilo to rečeno dvakrat. Prvič, pred približno šestimi leti, ko sem bila še polna energije in delala na več področjih hkrati. V Slovenijo je takrat prvič prišel moj učitelj joge, Karta Singh. Na podlagi numerološke analize mi je povedal nekaj o mojih talentih, usmeritvah, na koncu pa se je nenadoma ustavil in odločno na list k številkam napisal, da bom predavala o čudežih. Čudno sem ga pogledala, ker si nisem predstavlja, kaj s tem misli. Tudi sam je nekako presenečeno izjavil, da mi ne more povedati kaj več, ker tudi njemu ni jasno kako in zakaj, a dodal je, da se bo to zagotovo zgodilo. Občutila sem nekakšno moč v učiteljevih besedah, zato sem list z analizo skrbno spravila.

Tudi hči mi je po vrnitvi iz bolnice, na začetku moje bolezni, ko sva skupaj gledali posnetek intervjuja z Anito Moorjani, odločno rekla, da me vidi, kako bom nekoč jaz, tako kot Anita, vlivala pogum in predavala o čudežih.

Tej trditvi sem verjela še manj, kot učiteljevi. Ko pa sem zaključevala svojo knjigo in razmišljala, kako ji naj dam naslov, me je nenadoma, kot strela z jasnega, prešinilo spoznanje, da sem pravzaprav pisala o čudežih. Mrzlično sem začela iskati papir, na katerem je bilo nekoč zapisano moje poslanstvo. Ko sem ga našla, sem vedela, da bo to naslovnica moje knjige in tudi naslov knjige mi je bil že jasen.

V zapisu sem še vedno čutila neke vrste energijo, naboj, ki ga je vrisal vanj učitelj. Zato tudi verjamem, da ima knjiga poseben energijski naboj.

Se tudi ljudem, bralcem, dogajajo čudeži, ko preberejo vašo knjigo Čudeži (več o knjigi >>)?

Zanimivo je, da dobivam kar precej povratnih informacij, kako je knjiga vplivala na življenje bralcev. Mnogim so se začele dogajati zanimive reči, drobni čudeži. Moje osebno mnenje je, da je življenje samo po sebi čudež, če ga seveda opazimo. Knjiga nas samo ozavešča, da smo bolj pozorni in potem marsikaj opazimo, česar prej nismo.

Kaj so vaša pomembna vodila življenja? Po kakšnih principih živite?

V mislih imeti svoje poslanstvo, nek namen vsega, kar počnem, nato pa z odprtimi očmi opazovati in delovati v trenutku, ko se znajdem na pravem mestu in ko pride pravi čas.

»Tudi če imam pred seboj le še en dan, je pomembno, da ga preživim z žarom in zaupanjem. Ne razumem težkih situacij, ki mi jih prinaša življenje, a trudim se zaupati. Ja trudim, zavestno se trudim, kajti nič ni samoumevno.

Ni konec, dokler ni zares konec. Pa tudi takrat ni konec …« je zapisala Edita v knjigi Čudeži.

Več o knjigi Edite Kurent ČUDEŽI >>