VIRUS IDEJ

Jožica Brezovnik

Moja izkušnja koronavirusa in karantene 2020

Zame se je vse skupaj bolj resno začelo sredi marca, ko so nas v službi opozorili, da do nadaljnjega delamo od doma. »V redu, nič posebnega, nekaj sem zasledila v medijih … Kljub nekaj primerom v Sloveniji je to sicer še daleč od nas,« si mislim.

Prvi teden zaznamujejo delo od doma, zaostrovanje ukrepov, rahla panika in negotovost – kaj bo, kako bo, kako dolgo še. Glede na našo predhodno preizkušnjo smo vsi zadovoljni, saj sin prihaja predčasno iz bolnišnice, dovolj stabilen, da ga lahko odpustijo. Za nas je prva pozitivna stvar koronavirusa ta, da bomo spet skupaj.

Kakor kaže zaenkrat, bom vsaj še mesec dni delala od doma, kar mi daje dodatno motivacijo – hvaležna sem za zaupanje delodajalca, ki je omogočil delo od doma, nadvse hvaležna pa sem tudi za delo, ki ga opravljam z veseljem. Počutim se koristno.

Zavedam se, da bom doma bližje sinu, ki sicer okreva, a to zdravljenje zahteva čas, vztrajnost, voljo in veliko mero potrpežljivosti ter razumevanja iz vseh strani. To so nam sporočili že v drugem ali tretjem tednu njegove hospitalizacije in še vedno se učimo.

Začne se naš skupni ritual – zajtrk, vmes kavica, kosilo in večerja. Kar naenkrat imamo čas, smo doma, se razumemo in celo poslušamo drug drugega.

Zunaj je vsak dan topleje. Poslušam  ljudi – prvi bi šli na morje, drugi v planine, tretji nekam drugam … Vsi bi nekam šli.

Seveda razumem oziroma poskušam razumeti njihove želje; tudi jaz si kam želim, a hkrati postajam tako srečna, umirjena, zadovoljna in sproščena … tega že dolgo nisem občutila.

Ni dodatnega stresa – kam, kdaj, s kom, kako … Ne mudi se pripraviti, nabaviti, s sabo vzeti to ali ono, nič od tega ne potrebujem. Nobenega usklajevanja, hitenja.

Zavedam se neizmerne sreče, ki mi jo daje hiša sredi narave. Tam imam pred pragom nešteto možnosti za odkrivanje novih poti, ki jih v dvajsetih letih žal še nisem uspela prehoditi. Ni bilo časa ali pa interesa, če bi že hotela iskati izgovor.

Če pa mi nekdo reče, da bo »umrl«, če letos ne bo mogel na morje, se resno zamislim. Razumem ljudi v večjih mestih, blokih, ostarele in bolne, osamljene, ljudi v ustanovah – teh se velikokrat spominjam. Ti ljudje so resnično prikrajšani in prizadeti.

Naučila sem se, da te ena preizkušnja pripravi in utrdi za drugo. Če se jo naučiš sprejemati, vse postane veliko lažje. V vsaki preizkušnji lahko poiščeš pozitivne stvari – jaz sem jih uspela izluščiti ogromno, če jih povzamem le nekaj:

  • Povezanost z družino,
  • ni skrbi, kje je kdo, kdaj pride, ker smo vsi doma;
  • nakupi so se zreducirali iz včasih dnevnih na tedenske;
  • veliko več časa imamo za kuhanje;
  • včasih smo kosilo pojedli v pol ure, sedaj pa imamo čas tudi po dve uri ali še več;
  • uredimo si lahko ritem spanja in se notranje umirimo;
  • čas je sedaj naš prijatelj, prej ga nismo poznali;
  • bolj postajamo pozorni na to, kaj človek v resnici potrebuje za srečo v življenju, več razmišljamo o našem poslanstvu;
  • živimo v danem dnevu,
  • predvsem pa si želimo z vsem pridobljenim živeti dalje.

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS