Piše: Matjaž Čadež
Uspešna podjetja delujejo v okoljih, ki zahtevajo različne vrline. Nekatera delujejo na področjih, , ki ne zahtevajo veliko inovacij in kreativnosti, zahtevajo pa urejenost, disciplino, odgovornost. Druga podjetja pa preživijo le takrat, če so sposobna stalno razvijati nove proizvode ali storitve; taka podjetja morajo imeti velik poudarek na spodbujanju inovativnosti, kreativnosti, agilnosti. Seveda sta tudi takim podjetjem potrebna urejenost in disciplina, vendar pa le-ti vrlini ne smeta premagati spodbud za inovativnost in kreativnost.
Razvoj za trg in notranji razvoj
Ne glede na področje dela pa je stalni razvoj v vsakem podjetju potrebni pogoj za dolgotrajni uspeh in obstoj podjetja. Pri stalnem razvoju ne gre samo za razvoj novih izdelkov in storitev za trg (imenujmo ga razvoj za trg), temveč tudi za izboljševanje notranjih procesov (imenujmo ga notranji razvoj) , ki nam pripomorejo pri zmanjševanju stroškov, povečevanju kakovosti, izboljševanju delovnega okolja za sodelavce, dvigovanje zadovoljstva v kolektivu itd.
Razvoj za trg je navadno povezan z večjo odgovornostjo, večjim pritiskom na razvijalce, večjim nadzorom nad porabljenimi viri (in primerjavo med porabljenimi viri in tržno učinkovitostjo izdelka/storitve), večjim pritiskom na roke izdelave kot notranji razvoj. Sodelavci, ki delajo v razvoju za trg so tudi bolj izpostavljeni in zato so bolj pogosto deležni kritike kot pohvale.
Zato mora vodstvo podjetja stremeti k stalnemu ravnotežju med razvojem za trg in notranjim razvojem, saj je naravna tendenca, da se sčasoma povečuje delež notranjega razvoja na račun razvoja za trg. S tem pa podjetje prične izgubljati tekmo s konkurenco, še posebej tam, kjer lahko konkurenca predstavlja tudi kakšno novo majhno, vendar inovativno podjetje, ki na začetku svoje življenske poti vlaga praktično vse samo v razvoj za trg.
Vzdrževanje tega ravnotežja ni enostavno tudi zato, ker v današnjem času velik delež potreb za notranji razvoj predstavljajo tudi spreminjajoči se standardi, ki jih določa okolje (zakonodaja, predpisi, novi varnostni elementi itd.). Zato so nujna sprotna usklajevanja med deležem notranjega razvoja in razvoja za trg.
Razvoj za trg
Ko govorim o razvoju za trg, vedno mislim predvsem na tiste elemente razvoja, ki našim klientom omogočajo boljše izkušnje, nove možnosti, olajšujejo poslovanje; ne pa toliko na tiste elemente, ki so sicer zelo pomembni (npr. dvig kakovosti, zanesljivosti, varnosti uporabe proizvodov), ki klientom niso vidni. Čeprav gre tudi pri tej kategoriji za razvoj za trg, pa menim, da je bolje to kategorijo umeščati v notranji razvoj, da ne pozabimo na pomembnost ustvarjanja novosti, ki jih naši klienti občutijo. Pomen stalnega razvoja za trg mora biti v tem, da so klienti zaradi stalnih novosti in dopolnitev, ki jim olajšujejo uporabo naših izdelkov, prepričani, da imajo dobavitelja, ki je v koraku s časom in ki prihaja na trg s takimi novostmi, ki jih navdušujejo. Na ta način lahko podjetje ustvarja svoje “vernike”, to je kliente, ki se goreče navdušujejo nad uporabnostjo naših izdelkov/storitev. Čim širšo bazo svojih “vernikov” ima podjetje, tem bolj mu je zagotovljena dolgoročna stabilnost in rast.
Kako nastajajo ideje za stalni razvoj?
Velika večina idej za razvoj nastane znotraj podjetja. Na žalost veliko teh idej izvira kar iz izdelkov/storitev naše konkurence. Če sledimo samo takim usmeritvam, potem hitro zapademo v položaj sledilca. Na ta način ne bomo nikoli vstopili v čevlje voditelja. Sledilcem je vedno mnogo težje obstati na trgu in strošek tega obstanka je zelo visok. Če smo sledilci, lahko konkuriramo samo z nižjo ceno, naš razvoj pa hlasta za zrakom, saj ne more tako hitro razvijati novih idej, kot z njimi na trg prihaja konkurenca.
Dobro je, če ideje za razvoj zbiramo tudi pri uporabnikih naših izdelkov in storitev. Zato je pomembno to zbiranje idej organizirati, spodbujati ter jih redno pregledovati. Triaža zbranih idej (notranjih in zunanjih) v tem procesu je zelo pomembna. Ni prav vsaka ideja, ki pride od uporabnika, zlata vredna. Če slepo sledimo prav vsem idejam, se pogosto zgodi, da namesto konsistentne in pregledno uporabne rešitve nastane babilonski stolp funkcionalnosti. Večine teh funkcionalnosti uporabniki ne uporabljajo; še več, celo tisti uporabniki, ki so spodbudili novo funkcionalnost, jo zavržejo, ko je dobavljena, saj so šele skozi uporabo ugotovili, da z njo niso dosegli cilja, ki so si ga zamislili. Z upoštevanjem vseh idej se kompleksnost celotnega sistema nerazumno povečuje. Vzdrževanje neuporabljenih funkcij pa postaja z leti vse bolj kompleksno, drago, še posebej pa boleče v SW svetu, če mora biti kompatibilno s prejšnjimi verzijami. Čeprav se v marketinškem materialu lahko pohvalimo, zakaj vse je mogoče uporabiti naš izdeek, pa se izdelek na trgu ne prime, saj je tako kompliciran za uporabo, da se le maloštevilnim uporabnikom ljubi naučiti, kaj početi z njim.
Enostavnost uporabe je ključna za uspeh.
Zato je ob stalnem razvoju idej za trg poleg organiziranega zbiranja in kakovostne triaže idej zelo pomemben proces stalnega poenostavljanja uporabe izdelka/storitve. Proces, ki ob povečevanju funkcionalnosti poenostavlja preglednost, pa zahteva veliko znanja in razmišljanja.
Kako pomembna pa je enostavnost uporabe, izkušam na lastni koži velikokrat. Ena od mojih bolečih izkušenj je fotoaparat. Pred nekaj leti so me v vasi prosili, da naredim fotografsko razstavo vseh pomladnih cvetic v vasi. Sam razen amaterskega fotografiranja nimam prav nobene strokovne osnove. Vse slike sem opravil z mobilnim telefonom in razstava je za moj amaterski nivo prav lepo uspela. Navdušen nad tem uspehom sem si kupil prav dober digitalni aparat, misleč, da bodo od sedaj naprej moje fotografije še boljše. Ko sem ga dobil, sem prebral zelo debel priročnik za uporabo. Navdušen nad zelo bogato funkcionalnostjo sem bil prepričan, da bom še bolj užival v fotografiranju. Po pol leta poizkusov, učenja in preverjanja sem se vrnil na mobilni telefon, saj z njim naredim mnogo lepše fotografije kot z aparatom, pri katerem nikoli ne vem, kaj moram izbrati, da bo slika boljša.
Notranji razvoj
Pod notranji razvoj umeščan dve kategoriji.
Prva se nanaša na dopolnitve izdelkov/storitev za trg, ki pa jih uporabniki ne zaznajo neposredno. Tukaj gre za dvig kakovosti proizvodov, izboljševanje stabilnosti, varnosti, poenostavitve notranje infrastrukture npr. za namene izboljševanja temeljev za hitrejši nadaljnji razvoj proizvodov itd.
Druga kategorija pa se nanaša na notranje procese v družbi. Pri teh procesih gre lahko za racionalizacijo poslovanja, zmanjševanje števila procesov, digitalizacijo poslovanja, izboljševanja preglednosti in dostopa do informacij, zmanjševanje stroškov itd. Ta kategorija se nanaša na prav vse procese v družbi kot so prodaja, razvoj kadrov, marketing, vodenje, nabava, zadovoljstvo pri delu, podpora proizvodnji, podpora razvoju itd.
Viri za ideje notranjega razvoja lahko v grobem razdelimo na zunanje in notranje. Zunanji viri se nanašajo na spremembe zunanjih pogojev poslovanja: sprememba zakonodaje, konkurenca, stroški.
Uspešna družba pa posveča veliko pozornosti tudi spodbujanju razvoju idej za spremembe iz notranjih virov. Podobno kot velja, da pri razvoju za trg nima smisla prvenstveno črpati idej iz konkurenčnih proizvodov, je pri notranjem razvoju mnogo bolj prodorna družba, ki s spodbujanjem in sistematičnim zbiranjem in triažo notranjih idej stalno nadgrajuje svoje procese in ne čaka, da jih spremembe zunanjih pogojev v to prisilijo.
Zato je smiselno podobno kot za razvoj idej za trg vzpostaviti neprekinjen proces zbiranja, triažiranja in razvoja notranjih idej.
Kot je bilo že v prejšnjih opisih poudarjeno, pa je zelo pomembno stalno iskanje ravnotežja med vlaganjem v stalni razvoj za trg in vlaganjem v stalni notranji razvoj. Pri notranjem razvoju gre večinoma za občutek, da je to delo lažje, da na nas pri notranjem razvoju ne pritiskajo roki, saj uporabnik teh sprememb prihaja iz našega okolja in ga bomo lažje prepričali o naših zamudah in težavah. In ne malo družb se zaradi že doseženega uspeha na trgu uspava in vedno večji delež vlaganja posveča notranjemu razvoju na račun razvoja za trg. In nenadoma se zavejo svojega zaostanka za konkurenco, ko pa je večinoma že prepozno.
Zato jaz tudi priporočam, da morata stalni notranji razvoj in stalni razvoja za trg voditi neodvisno dve različni osebi, da pa o tem, koliko in v kaj se bo vlagalo na osnovi predlogov obeh vodij, odloča vodstvo podjetja. Če namreč oba razvoja vodi ena oseba, se zelo hitro zgodi, da se razvoj za trg zmanjšuje na račun notranjega razvoja.
Piše: Matjaž Čadež
