Piše: Matjaž Čadež
Podjetje, ki je uspešno, kadar je tesno povezano s politično opcijo, deluje zelo tvegano. Eno tveganje vidim v tem, da se lahko trenutna opcija, ki je na oblasti, zamenja, nova oblast pa mogoče ne bo več tako odprta do sodelovanja. Drugo tveganje pa je v tem, da zelo tesno sodelovanje med politiko in podjetjem večinoma deluje na principu daj-dam na osebni ravni. Tak odnos ogroža podjetje pri samostojnosti svojih odločitev, hkrati pa zato tudi ustvarja pogoje, da bo podjetje težje dobrodošlo pri novi politični opciji, ki bo na oblasti.
Navezanost na politiko je zato velikokrat tudi vir za koruptivne posle, ki jih v Sloveniji na žalost še vedno ne sprejemamo kot zavržno dejanje. Če so taki posli na začetku mogoče še zelo majhni, da človek niti še nima slabe vesti, pa se v nadaljnjih korakih gotovo povečujejo. Dlje ko povezanost med podjetjem in politiko traja, bolj postane podjetje odvisno o teh navez in se tako podjetje kot politika držita v šahu predvsem zaradi skritih koruptivnih dejanj. Odnosi, ki temeljijo na daj-dam, pa s časom postajajo neznosni. V vsakem odnosu prihaja do trenj zaradi različnega razumevanja situacije. Če odnosi temeljijo na integriteti obeh partnerjev, medsebojnem spoštovanju in zaupanju, potem se trenja zelo enostavno razrešujejo. Kadar pa odnosi temeljijo na daj-dam načelu, se pa trenja poglabljajo, odvisnost ene strani od druge se povečuje, ljudje se počutijo ujete v vrtinec nezdravih odnosov, iz katerega ni poti, če se ne želijo javno kompromitirati.
V Halcomu smo posebej v Sloveniji izgubili marsikateri posel prav zaradi tega, ker smo se striktno držali svoje integritete. Na začetku je bilo to zelo boleče, da smo dejansko komaj preživeli. Rešili smo se z vstopom na druge trge. Na srednji rok pa se je ta način izkazal kot mnogo uspešnejši. Konkurenca, ki nas je na začetku prav zaradi političnih povezav prehitevala, se je upehala in odšla s tržišča, v nekaterih državah pa zapustila tržno nišo, v kateri je Halcom enostavno neprimerno boljši. V Halcomu pa smo bili tudi zelo začudeni, da v državah, ki so v časih našega vzpona veljale kot zelo koruptivne, nismo, razen nekaterih izjem, imeli toliko težav kot prav v Sloveniji. Danes so Halcomove rešitve za elektronsko banko večinsko prisotne v Sloveniji, BiH in Srbiji. V Makedoniji, Črni gori in na Kosovem, kjer je imela NLB zelo vplivno vlogo, pa ne. Verjamem, da bi bile odločitve NLB danes, ko ni več v večinski državni lasti, tudi v teh državah bolj naklonjene Halcomovim rešitvam.
Zanimivo je tudi to, da smo se v preteklosti mnogo lažje pogajali in dogovorili s tujimi kot domačimi bankami. Tako, da je moja izkušnja, da je na dolgi rok neprimerno boljše zadržati svojo neodvisnost in integriteto, kot se pa zaradi hitrih zaslužkov navezati na politične vzvode. Ne gre samo za boljši spanec, gre tudi za boljši dolgoročni poslovni uspeh.
Piše: Matjaž Čadež
