Mama sinu

DR. LUCIJA ČEVNIK

.

»Kar bi sin moral slišati, pa mu mama morda ni znala ali ni zmogla povedati.«

V knjigi zbrani odgovori so razmišljanja matere, ki svojemu sinu poskuša predati kažipot življenjskih resnic.

Tako mu z ljubeznijo in modrostjo razlaga: Poišči radosti, ki ti jih ponuja življenje; Prevzemi odgovornost za svoje ravnanje; Ti nisi moja last; Brez ranljivosti ni novega tebe; Junak, ki nikoli ne pade, živi le v pravljici; Tisti, ki ljubi, podarja svobodo; Nehaj se smiliti samemu sebi in zavihaj rokave; Vsak dan lahko postaneš za odtenek boljša verzija sebe; Nihče ni popoln in krivice se dogajajo; Včasih pač ne moreš vsega popraviti in urediti … Vse do zadnjega poglavja: Pojdi sedaj, dragi moj fant.

Število strani: 68     Prva izdaja: April 2024     Vezava: Trde platnice

Redna cena: 15,00 €

.

.

Mama sinu lucija cevnik zalozba 5ka

Dragi moj fant, kot sam dobro veš, fantje jokajo, in prav je, da kdaj jokajo. Normalno je, da se izgubijo v bolečini in jo gasijo s solzami. Junak, ki nikoli ne pade, živi le v pravljici. Ti pa si resničen.

Lucija Čevnik

Pokukajte v knjigo

Dragi moj fant, sprašuješ me: »Kaj je to srednja pot?« Hoditi po srednji poti pomeni hoditi v ravnotežju, kjer je vse, a ničesar ni ne preveč ne premalo.

Srednja pot je najsrečnejša pot. To je pot, ki je celovita – ima vzpone in spuste. Včasih je utrudljiva, strma, ozka. Spet drugič lahkotna, prijetna in te nagradi z veličino širokega obzorja.

Hodiš. Kar pride na poti, pride. Nikoli ne veš, kaj se skriva za ovinkom, a se ne bojiš in ne misliš na neprijetne scenarije. Vse sprejmeš in pred ničemer ne bežiš. Preprosto si in se trudiš biti skromen popotnik, ki se sleherni dan trudi postati boljša verzija včerajšnjega sebe.

Zato v življenju, fant moj, sledi srednji poti. Uravnoteži svoje življenje in najdi sinhronijo med delom in počitkom, med pripadnostjo in avtonomnostjo, med užitkom in askezo, med biti in postajati.

Tam vmes med enim in drugim, med dobrim in slabim, med dihom in izdihom, med življenjem in smrtjo neprestano lovimo ravnotežje. Ravnotežje srednje poti.

Kdo je dr. Lucija Čevnik?

Lucija Čevnik je doktorica socioloških znanosti, profesorica, specializantka lacanovske psihoanalize, publicistka, mentorica in svetovalka za reševanje nezdravih odnosov ter celjenje ranjene samopodobe.

S svojimi osebnimi in dolgoletnimi poklicnimi izkušnjami, pridobljenimi z neposrednim delom z mladimi, pomaga reševati konfliktne odnose med generacijami staršev in mladostnikov. Neredko se dogodi, da vsaka generacija govori »svoj jezik«, kar ustvarja prekinjeno komunikacijo in konfliktne odnose med njima. Takrat priskoči na pomoč in »prevaja« jezik mladih v jezik njihovih staršev ter zahteve in želje staršev v razumevanje njihovih otrok.

Izvaja tudi osebna svetovanja, predavanja in delavnice, na katerih uči mlajše generacije razvijati pozitivno samopodobo, zdrav odnos do telesa ter pomaga pri bolečem soočanju z globinami notranjih strahov, ki nam ves čas tiho prišepetavajo, da takšni kot smo, nismo dovolj dobri, dovolj lepi, dovolj pametni. Da preprosto nismo dovolj, da bi bili ljubljeni, sprejeti in uspešni. Navdihuje, ko nas preplavi sram in izgubimo ljubezen in sočutje do lastnega odseva v ogledalu.

Sedaj pa je tudi avtorica knjig MAMA HČERKI >>, HČERKA MAMI >> in MAMA SINU.

Kaj pa za HČERKO?

Ostale zgodbe

Kdo je Damijan Janžekovič?

Za nasmehom preprostega fanta se skriva močna življenjska zgodba. Prav ta zgodba bolečine, depresije in različnih bitk ga je naredila močnejšega in sočutnejšega. V tem je našel navdih za študij pedagogike in psihoterapije, da bo lahko pomagal vsem »ranjenčkom«, ki jih razume v globine srca.

S svojim zgledom sporoča: »Možno se je dvigniti iz težkih in na trenutke nemogočih trenutkov. Nikoli ni prepozno začeti znova in vsak od nas si zasluži nov začetek.« 

(Namig: Obožuje kakav s smetano.)

For privacy reasons YouTube needs your permission to be loaded. For more details, please see our Varovanje podatkov.

Damijan Janžekovič – TEDx

Mnenja o knjigi IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA: Bitka z depresijo

Medtem ko sem prvo knjigo brala z vmesnimi pavzami za izjokati se, sem drugo dobesedno požirala in se iz nje učila o tihi, zahrbtni in počasi uničujoči bolezni, ki se danes vsaj bežno dotakne vsakega šestega človeka. Dragi Damijan, hvaležna sem ti v svojem imenu in imenu vseh, ki v tvoji zgodbi najdejo navdih, moč, smisel in pot, da si se podal v bitko z depresijo, čeprav si vedel, da ena dobljena bitka še ne pomeni zmagati v vojni. Vedel si, da se pravo delo na sebi po tej zmagi šele začne in se odločil, da si daš priložnost.

Ines Ćeman

Včasih globokega. Na trenutke filozofskega. Na trenutke čustvenega in celo težkega branja. Bo knjiga dosegla svoj namen in komu pomagala, da si bo, tako kot Damijan, upal poiskati pomoč, namesto da bi vzdignil roko nadse? Bo zaradi nje tudi Damijanu lažje, saj tudi sam še predobro vem, da se nekatere rane nikoli ne zacelijo? Vsekakor! Ali pa, kot reče eden od protagonistov v knjigi: »Če boš rešil samo eno samo človeško bitje, si lahko čestitaš, naredil si ogromno!«

Aleš Prelog

Pokukajte v knjigo

Življenje je velikokrat napolnjeno z vprašanji brez odgovorov. Pogumno je iskati tiste odgovore, ki še naprej dajejo smisel v našem življenju. Včasih iskanje odgovorov vodi le do še več vprašanj, včasih pa je bolje, da česa ne izvemo nikoli. V mojem otroštvu je bilo veliko vprašanj, ki so me težila. Na nekatera mi je čas prinesel odgovor, druge odgovore sem moral poiskati, a na nekatera nisem imel odgovorov. So jih pa zato imeli drugi. Marsikdo mi je v tistem obdobju sicer poudarjal, da so določena vprašanja, ki jih je najboljše pustiti brez odgovora, a jaz sem kljub vsemu želel odgovore. Včasih je kruta resnica veliko lažje prebavljiva kot pa nevednost, vsaj v mojem primeru je bilo tako.

Pogledal me je in z nasmehom dodal: »Ti si že izjemno bitje. Zame si ti produkt lekcij, ki si se jih si se naučil. Za svoja leta si poln modrosti, saj si šel skozi marsikomu nepredstavljive, predvsem grozne stvari. In zraven mene sedi človek, ki je preživel toliko neviht in deževja, a je vseeno nadaljeval svojo pot. Bolečina te je okrepila, Damijan, dež pa te je s časom tudi očistil.«

Odvrnil sem: »Ravno to je tisto – včasih je vse, kar moramo storiti, da se preprosto odločimo. Da globoko vdihnemo in naredimo korak naprej ter stopimo ven iz cone udobja. Ljudje lahko za vedno stojimo v coni udobja in vedno bomo našli razlog, da ne bi stopili ven. Dejstvo je, da pri izstopu stopamo v neznano in ne vemo kaj nas čaka – morda bo bolelo, morda bo težko, morda bo neprijetno. In vse to je res, a hkrati bomo zapravili številne priložnosti v življenju, če stojimo na robu cone udobja. Najbolje je, da stopimo korak naprej in se odpravimo v neznano. Nikoli ne vemo, koliko lepih stvari nas tam čaka.«

iz pekla do zivljenja bitka z depresijo damijan janzekovic

“Trenutno je moj edini cilj v življenju biti srečen – resnično, intenzivno in dosledno srečen ter navdušen nad življenjem.”

Iz knjige IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA – Bitka z depresijo, Damijan Janžekovič

Iz knjige IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA – Izgubljeno otroštvo, Damijan Janžekovič

MOGOČE VAS ZANIMA ŠE PRVI DEL TRILOGIJE:

Iz pekla do življenja, Damijan Janžekovič

iz pekla do zivljenja izgubljeno otrostvo damijan janzekovic knjiga
bitka z depresijo damijan janzekovic knjiga druga ozadje

Tretji del je še v nastanjanju … 

(Kdaj bo? Ja, Damijan, kdaj bo? Nestrpno čakamo.)

damijan janzekovic najdeno zivljenje knjiga 3