VIRUS IDEJ

Petra Benedičič

Koronamaturant

Naslonjena na pult stojim v kuhinji, srkam čaj in poslušam glasove iz kabineta. Smeh, krohot in brundanje mojih najstniških sinov. Usta mi vleče na nasmeh, mož dvigne pogled, brez besed pokima proti vratom kabineta in se nasmeji. Kljub izredni situaciji, v kateri smo se znašli, čutim srečo in toplo mi je pri srcu. Vedno smo bili povezani, obdobje karantene pa le krepi naše vezi. Nam je vesolje v zadnjem letu pred odhodom starejšega sina na fakulteto karanteno namenilo z določenim namenom? Mogoče. Tudi prepiri so redkejši kot prej, saj nas je umiritev življenjskega tempa naredila bolj strpne, potrpežljive.

Starejši sin pride iz kabineta, si nalije kozarec vode in pije. Skrivaj opazujem tega fanta modrih oči, visoke postave in vse širših ramen. V ušesih mi odmevajo besede iz preteklosti: »Težo ima kar lepo, diha pa slabo.« Spomnim se cmoka v grlu, krča, ki je ohromil moje telo. Rojen je bil namreč skoraj tri mesece prezgodaj, težak dober kilogram. Takoj po rojstvu je bil položen v inkubator, dovajali so mu kisik, obdan je bil s številnimi žicami. Kmalu so naju z možem obvestili še o možganski krvavitvi. Vest, ki te zaznamuje za vedno, čeprav se kasneje izkaže, da je rojen pod srečno zvezdo. Posledic ni.

Rezultat tega življenjskega obdobja je moje globoko zaupanje v zdravstvene delavce. Hvala vam za vse in hvala, ker ste. Gibalni primanjkljaj je sin hitro nadoknadil, saj sva vaje, ki nama jih je pokazala fizioterapevtka, delala vsak dan in večkrat na dan. Je jokal? Ja, včasih je tulil. Mi je žal? Pogledam sina ob sebi – nikoli. Danes samoiniciativno dviga uteži in telovadi na letveniku, zraven pa spet glasno sopiha. Naš gimnazijec. Popoln učni uspeh? Ne, točno tak, kot si ga je zamislil sin. Popoln otrok? Da, popolnoma svoj. »Jezikav, direkten, živahen in nagajiv,« kot ga opišem jaz, drugi dodajo še »olikan, pošten in spoštljiv«.

Mlajši sin iz kabineta pokliče starejšega, saj računalnik opozarja na pričetek učne ure fizike na daljavo. Tehnologija – naše najpogostejše jabolko spora. Računalnik in pametni telefoni so v preteklih letih zahtevali nemalo moje in moževe energije, izobraževanja na tem področju in zdrave pameti pri omejevanju in doziranju v vsakodnevno življenje. Sama potrebujem računalnik za delo, sinova pa imata od vstopa v srednjo šolo vsak svojega. Vedno sem bila proti trem računalnikom, čeprav si ga je vsak v večini financiral iz svojih prihrankov. V času karantene sem dnevno hvaležna za vse tri in za naša znanja o različnih programih. Ta med seboj delimo in si tako pomagamo.

Zdaj se iz kabineta sliši resen pozdrav, umirjen glas, strokovni izrazi. Naš maturant. Koronamaturant. Bo opravil maturo? Pojma nimam. Za šolo oba delata redno, vsak dan. Z možem ju lahko le spodbujava. Jaz sem svojo maturo opravila že pred leti, sinova jo bosta še morala. Sama, vsak po svoje in vsak svojo. Letošnja bo posebni zrelostni izpit. A vse to so izzivi življenja, dokler je človek zdrav – če je bolan, je edini izziv le ozdravitev.

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS