Vita Lešnik je s knjigo Izven okvirjev prejela 3. mesto na natečaju MLADI PISATELJ LETA 2023!
Vita je vestna gimnazijka, ki v prostem času najraje prebira knjige ali posluša glasbo. “Če bi se opisala s tremi besedami, bi rekla, da sem iskrena, natančna in organizirana.”
- Kaj rada počneš v prostem času?
V prostem času najraje berem knjige ali poslušam glasbo, najpogosteje hip hop.
- Kakšne vrste knjig rada bereš?
Najraje berem kriminalke, čeprav mi vedno bolj postajajo mikavne tudi knjige, ki jih obravnavamo v šoli. Najbolj pri srcu pa mi je zagotovo roman Faust od nemškega pisatelja Goetheja.
- Zakaj sploh bereš knjige?
Knjige berem, ker bi rada razširila svoj besedni zaklad in pri sebi vzpodbudila kritično razmišljanje ob koncu prebranega dela.
- Kaj bi svetovala svojim vrstnikom, ki ne berejo radi?
Sem zagovornica branja, zato bi jim svetovala naj poiščejo žanr, ki bi jim najbolj ustrezal.
- Zakaj se ti zdi pisanje knjig pomembno?
Menim, da pisanje pri pisateljih sproža izvirnost in pri bralcih razmišljanje o prebranem. Omogoča tudi širitev zgodb, da se bodo ohranile za naslednje generacije.
- Zakaj si se odločila napisati knjigo?
Preprosto zaradi ljubezni do pisanja. Hkrati pa sem želela obravnavati temo, za katero menim, da je zatrta v svetu. Nimajo vsi razumevajočih in podpirajočih staršev, tako kot tudi Olivia v moji knjigi. S tem sem želela spodbuditi razmislek o tem, kako morajo nekateri sprejemati odločitve pod vplivom drugih. Današnji svet vedno bolj duši vse težje tematike, zato sem o eni izmed njih želela spregovoriti v svoji knjigi.
- Kaj si želiš s to knjigo doseči oziroma sporočiti bralcem?
Predvsem to, da nikoli ne smemo obupati, ko sem nam na pot postavijo ovire. Vztrajati moramo pri svojih ciljih, sanjah, saj bomo samo tako prišlo do željenega konca.
- Si želiš še napisati kakšno knjigo?
Nedvomno imam namen napisati še kakšno. Če sem iskrena, trenutno že nekaj pripravljam in upam, da bom zadevo realizirala.
- Kdo je tvoj najljubši pisatelj/pisateljica?
Nimam najljubšega pisatelja, sem odprta za vse knjige.
- Kako pogosto zahajaš v knjižnico?
Knjižnico obiskujem pogosto, ker zame predstavlja mesto miru, kjer se lahko posvetim branju ali učenju. Enkrat na teden pa obiskujem tudi knjižnični klub v šoli, kjer izmenjujemo misli o prebranem.
- Se ti zdi pomembno, da imamo knjižnice, kjer so knjige dostopne vsem?
Menim, da so knjižnice steber izobraževanja. Ljudje lahko tam dostopajo do novega znanja in informacij.
- Kakšne so tvoje življenjske sanje? Kaj bi rada počela, doživela, s čim bi se rada preživljala?
Moje življenjske sanje me vežejo na ljubezen do knjig in slovenščine. Razmišljam o poklicu, kjer bi lahko združila oboje. Rada bi pa tudi potovala, saj menim, da potovanja prinašajo neprecenljive izkušnje in bogatijo življenje.
- Kako prijateljice in prijatelji gledajo na to, da si napisala knjigo?
Med procesom pisanja sem to zadržala kot skrivnosti projekt. Zanj sta vedela le starša in najboljša prijateljica. Ko sem pa izvedela za dosežek, sem povedala tudi preostalim, ki so bili nad mojim literarnim podvigom navdušeni.
- Kako pa na to gleda tvoja družina?
Družina je bila zelo vesela, ko so izvedeli, da sem napisala knjigo. Tudi mene je njihova pozitivna reakcija razveselila, saj sem vedela, da imam njihovo stoodstotno podporo.
- Tvoj najljubši citat?
Kljub temu da se zavzemam za obstoj slovenskega jezika, bom sedaj posegla po angleškem citatu. »You might be the sweetest peach on the tree, but some people don`t like peaches.«
- Bi bralcem rada še kaj sporočila?
Upam, da bo moja knjiga v bralcih spodbudila razmišljanje o novih vidikih življenja in morda odprla nova vprašanja, glede drugačnosti pomena sanj.