Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, ki je poučevala  tako na osnovni kot na srednji šoli in na gimnaziji. Šolski sistem pozna tudi iz druge plati: je mama treh otrok. Zaveda se problematik trenutnega šolskega sistema in pristopov poučevanja, zato v knjigi SRČNI UČITELJ >> podaja napotke in usmeritve, kako vzgojiti čuteče in srečne otroke.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili na temo vzgoje in izobraževanja napisati knjigo?

Spoznala sem pomembno resnico: ni tako zelo pomembno, kateri predmet učiš, katero snov razlagaš in kakšne pripomočke imaš na voljo – izredno pomembno je, kaj prineseš v učilnico v svoji notranjosti. V praksi se je večkrat potrdilo: več predsodkov, več sodb, več trdnih prepričanj, ki jih nosi učitelj o tem, kako bi morala učna ura potekati in kakšni bi morali biti učenci, sodelavci, šola, šolski sistem … bolj je razočaran, obremenjen, utrujen in zaradi tega odtujen od otrok in samega sebe. Čeprav daje in se trudi po najboljših močeh, mu otroci enostavno nočejo slediti, če pred seboj vidijo tesnobnega, občutljivega človeka, ki je velikokrat brez energije in potrpljenja.

Otroke, ki vidijo pod fasado, le naziv in vso znanje, ki ga imamo, ne fascinirajo, če ob človeku ne čutijo, da zna živeti: da biva radostno, da sprejema življenje tako kot je in da se je sposoben spoprijeti z izzivi, ki mu pridejo naproti.

Noben sistem, nobene kazni in učni pripomočki jih ne bodo prepričali k učinkovitemu sodelovanju, če učitelj v njihovih očeh ne bo zaupanja vreden.

Naš šolski sistem je zadnje čase veliko kritiziran. Vi pravite, da bi radi delovali povezovalno in da iskanje krivcev in žrtev ne deluje.

Saj jih tudi prav zares ni. Prepričana sem, da se vsi trudimo po najboljših močeh. Kot učiteljica rada iskreno povem: naš poklic nikakor ni enostaven. In kot mati iskreno dodam: vzgajati in skrbeti za otroka nikakor ni preprosto. Vendar si zadeve velikokrat še dodatno otežujemo, se onemogočamo, ko se jih lotevamo na napačnem koncu. Dokler verjamemo, da nam bo bolje, ko se bodo spremenili otroci, vodstvo, sistem … tako dolgo smo žrtve, trpimo in predajamo moč za našo lastno osvoboditev v tuje roke. Ko pa začnemo pri tistem, na katerega imamo v resnici največji vpliv – pri sebi, se stvari začnejo premikati, izboljševati.

Ne pravim, da moramo pustiti stvari neurejene ali da ne uvedemo izboljšav, kjer so potrebne – to bomo v resnici učinkovito naredili šele, ko bomo najprej osvobodili sebe tesnobe, pri sebi razrešili lastno stisko in začeli zadeve urejati iz pravega konca: od znotraj navzven.

Kako to storiti? Kje in kdaj začeti?

V knjigi so predstavljene preproste tehnike in orodja, ki jih zlahka vključimo v svoj vsakdan. Osrednji del knjige predstavljajo »miti«, ki so na področju vzgoje in izobraževanja splošno sprejeti, jih pa velja znova premisliti, jih pogledati iz drugega zornega kota. Ko smo pripravljeni na stvari pogledati drugače, lahko najdemo rešitve tam, kjer jih prej nismo videli.

Naša realnost se spremeni, ko nehamo živeti zgodbe, ampak stopimo v stik z resnico. Če želimo, da nas (kot starša ali učitelja oz. odraslega) spoštujejo otroci, najprej mi spoštujmo njih. Kje se bodo sicer spoštovanja naučili, če ga niso deležni? Če hočemo, da nas otroci sprejmejo, najprej mi globoko v sebi poiščimo področja, kjer mi ne sprejemamo njih. Če nočemo, da so nesramni do nas, moramo najprej mi prenehati s tem. In če želimo, da nas poslušajo, moramo mi poslušati njih.

S tem, ko menimo, da so »le otroci« in da so oni tisti, ki se morajo učiti od nas, nas poslušati in nam slepo slediti, onemogočamo sami sebe in svoje delo. Z otroki ostajamo vsak na »svojem bregu«, na videz razočarani drug nad drugim, v resnici pa v vojni s seboj.

Začnemo torej pri sebi. Ozaveščamo, se opazujemo, celimo, kaj celo na novo naučimo.

Začnemo zdaj. Prve korake malo na silo, tudi s pomočjo knjige, potem pa nam steče, najdemo svoj slog, iz sebe črpamo moč, vedno bolj delamo srčno, ne le z umom. Kmalu opazimo, da so povezave tam, kjer so bile prej meje; nove poti, kjer so bile prej slepe ulice.

Kaj je poslanstvo knjige SRČNI UČITELJ >>?

Bralca spomniti, da je biti vzgojitelj, učitelj, starš (oz. odrasel, ki ima tako ali drugače vpliv na odraščajočo generacijo) poslanstvo, ne le poklic ali vloga. Ga spodbuditi, da se zazre vase in opravi notranje delo, se nauči ravnati z lastnimi občutki in kljub veliki zahtevnosti tega poslanstva, znotraj njega najde radost, veselje, da ga lahko opravlja lahkotno in je kot tak magnet za mlade, ki mu potem samodejno sledijo – iz lastne želje in ne zaradi prisile oz. strahu.

Več o knjigi SRČNI UČITELJ in možnost naročila na tej povezavi >>