Bivši policist, kriminalist, svetovni popotnik, mirovnik, praktik borilnih veščin, pa tudi pisatelj leposlovja z mednarodno uspešnico na Amazonu in ustanovitelj centra za uporabne veščine iGrow. Impresivno. In seveda avtor prihajajoče knjige Učbenik uspeha. S precej pomenljivim podnaslovom; Bogato in uspešno življenje ni stvar sreče, ampak odločitve …

Dejan: “Tako je. In to je tudi glavno sporočilo knjige. Ja, lahko ste bogati, uspešni, imate dobro kariero, ljubečo družino in prijazno okolje. Prav vsakdo izmed nas ima lahko vse to. Tudi vi. Vsak slehernik, pravzaprav. Bralce želimo prepričati, da uspeh ni rezerviran samo za »tiste druge«. Čeprav to morda tako izgleda. Saj veste, za tiste, ki prebivajo v razkošnih vilah in v vas zrejo z druge strani zatemnjenih šip prestižnih avtomobilov. Ne, uspeh je dosegljiv prav vsakemu. Le da do preboja ne pride kar tako, mimogrede, samo od sebe.”

Ampak?

Dejan: “Kot gre podnaslov; za uspeh se je potrebno odločiti. Samo to. Pustite usodo, srečo, naključje, splet ugodnih okoliščin in podobno. Vse to pomaga, seveda, vendar je življenje daleč preresna stvar, da bi jo prepustili naključju, se vam ne zdi?”

Se razume. A je kljub temu ta vaša trditev precej drzna.

Dejan: “Saj ni moja. Ljudi je od nekdaj zanimalo, zakaj so nekateri uspešni in drugi ne. Kaj je tista skrivnostna sestavina, zaradi katere lahko nekateri v svojih življenjih kopičijo finančna bogastva, uspeh in prosperiteto, medtem ko se morajo drugi zadovoljiti le z drobtinami z mize. Verjetno se spomnite mednarodne uspešnice The secret, torej Skrivnost? Ta je zatrjevala uspeh vsakomur, ki bo o njem dovolj časa in dovolj intenzivno razmišljal. Mnogi so jo prebrali, pa niso vsi obogateli. Pravzaprav osebno ne poznam nikogar, ki bi mu to uspelo. A kot rečeno, je ljudi pripravila do tega, da so začeli verjeti, da imajo možnost prevzeti nadzor nad svojim življenjem. Da ni vse že naprej odločeno in usojeno. In to je že nekaj. Prvi korak, pravzaprav. Prvi velikanski korak.”

Prav, a še vedno mi niste odgovorili, kako lahko do uspeha pridete zgolj z odločitvijo.

Dejan: “Kot rečeno, ni bila Skrivnost prva, ki je postavljala taka vprašanja. Še manj pa zadnja. Industrija na področju osebnostne rasti je v velikanskem vzponu. Kot kaže, velika skrivnost uspeha, če ji lahko tako rečemo, še vedno ni bila razkrita. Kot sveti gral jo iščemo in zanjo zapravljamo velikanske vsote denarja. In energije. Pa sploh ni nobene skrivnosti! Pazite zdaj to; velika večina najbogatejših in najmočnejših ljudi sploh ni postala tako bogatih in uspešnih zato, ker bi šlo za posebej inteligentne, izobražene, privlačne ali kako drugače posebne posameznike! In tudi sreča v večini primerov ni imela nič pri tem. Ne, postali so veliki in močni zato, ker so to izbrali. Ker so se za to odločili. In ne ker jim je bilo to usojeno ali položeno v zibko.

Le poglejte naokoli. Poglejte vse uspešne posameznike. Govorite z ljudmi, ki jih osebno poznajo, pozorno preberite njihove življenjepise. Nobenih posebnih danosti, nobenih nadčloveških lastnosti. Čisto navadni posamezniki so to. Ki pa so nekaj naredili za to, da so postali uspešni. Ker so šli v akcijo. In ne razmišljali o njej. In če se vrneva na Skrivnost; samo s tem, da si boste na steno dnevne sobe prilepili fotografijo novega športnega avtomobila, se ta ne bo pojavil v vaši garaži. Žal. Tako pač je. In to je Skrivnost pozabila povedati. Ja, res je, zakon privlačnosti deluje, brez dvoma deluje, misli se pretvarjajo v predmete, a je treba za to nekaj narediti. Se premakniti. Iti v akcijo. To je vsa umetnost. Ali pa skrivnost, če želite.”

Če je tako preprosto, zakaj potem še nismo uspešni?

Dejan: “Bravo, to je pravo vprašanje. Einstein je nekoč dejal, da če bi mu dali eno uro za reševanje sveta, bi 59 minut razmišljal o vprašanju in le eno minuto o odgovoru. Kar pomeni, da nekega problema ne moremo rešiti, dokler ga podrobno ne preučimo. Jaz sem ga preučeval vrsto let, pa je odgovor spektakularno preprost; ker ljudi živijo svoja življenja na način, da le odreagirajo na dogodke, ki jim pridejo nasproti. Dovolijo, da jih življenje vodi, namesto da bi bilo obratno. Nimajo ciljev, nimajo jasnih predstav o tem, kaj si želijo. Zato se ne morejo premikati v želeni smeri, saj preprosto ne vedo, kaj želena smer sploh je. Zato tudi ne gredo v akcijo. Pa saj niti ne morejo.

In še nekaj je; zavedati se moramo, da je v vsakem trenutku naše življenje odraz naših odločitev iz preteklosti. Vse, kar se nam dogaja v življenju, je plod naših dejanj, naših odločitev, naših reakcij na dogodke. Čisto vse. Kar koli se nam v življenju dogaja, karkoli storimo, sami smo odgovorni za to. Mi sami. In nihče drug.”

Čakajte malo, kaj pa če mi kdo stori kaj hudega? Me v nekaj prisili, mi stori nekaj, čemur se ne morem upreti?

Dejan: “Res je, življenje nas lahko udari, zgodijo se nam lahko grozne stvari, stvari, na katere mi ne nismo mogli vplivati, a naše reakcije na te stvari so tiste, ki štejejo. Zaradi njih imamo življenje tako, kot ga imamo. Ne moremo vplivati na vsa dejanja, ki se nam zgodijo, lahko pa vplivamo na naš odziv nanje.

Zato še enkrat ponavljam, da smo vedno mi sami odgovorni za naše življenje, za vse kar je dobrega in vse kar je slabega. Če nam kaj ni prav, se lahko jezimo zgolj nase in na nikogar drugega. Tako na primer nima smisla kriviti vašega tečnega šefa, ki vam greni življenje. Tak pač je. Morda je dober za organizacijo in ga ne bodo zamenjali še naslednjih deset let. Vi pa lahko pristanete na to, da vas bo zafrkaval še naslednje desetletje (ali dve). Ali pač ne. Lahko daste odpoved. Imate izbiro. Vendar niste prepričani, da boste našli boljšo službo, z lepšimi delovnimi pogoji. Zato odpovedi ne daste in pristajate na to, da vas šef ponižuje ali kako drugače trpinči še naprej. Kdo je potem kriv, da se nahajate v taki situaciji? Samo vi. Ker ne najdete boljše službe. In zato ste lahko upravičeno jezni, a vendar le nase. Ne na šefa ali organizacijo, ampak nase, ker ne zmorete zase poskrbeti bolje. Zato trdim, da je čisto vse, kar se nam dogaja, tudi to da smo bogati ali pa revni, odvisno zgolj od nas samih.”

Jaz pa hočem slišati šelestenje denarja. Hočem obogateti. Kako obogatim?

Dejan: “Krajša ali daljša različica?”

Taka, ki deluje (v smehu).

Dejan: “No, pa si poglejva bogataše. Kot sem vam že povedal, so obogateli, ker so se tako odločili. In ne zato, ker bi bilo posebej pametni, izobraženi ali kaj podobnega. Obogateli pa so lahko zato, ker so imeli misli naravnane na bogatenje in ne na odrekanje.”

Se premikava v smeri zakona privlačnosti?

Dejan: “Mi boste vi povedali. Torej, rekla sva, da smo sami odgovorni za to, kako nam v življenju gre, ja? Zaradi naši reakcij, naših odločitev smo bogati. Ali pa revni. In prav tukaj se skriva vsa skrivnost; pri sprejemanju odločitev nismo tako samostojni, kot se nam morda zdi. Še zdaleč ne. Karkoli počnemo, kakorkoli se odločamo, kakršne koli odločitve sprejemamo, vse to poteka na podlagi globoko zakoreninjenih vzorcev iz naše podzavesti. Ki so nam jih v najzgodnejšem obdobju našega življenja vsadili starši in naša neposredna okolica. Govorim o prvih letih življenja, ko naš um še ni bil sposoben kritične presoje o tem, kaj je prav in kaj ne. O tem, kaj bo dobro in pomembno za naš kasnejši uspeh v življenju in kaj nam bo škodilo.

Na podlagi teh podzavestnih nastavitev mi odraščamo in nato plujemo skozi življenje. In sprejemamo vse odločitve. Sedaj pa pazite to; zavestni um nadzira približno dva do štiri odstotke naših dejanj, ostalih 96 do 98 odstotkov spada v domeno podzavestnega. Saj veste – dihanje, premikanje, hoja, vožnja z avtomobilom in tako naprej. Vse to pa posledično pomeni, da je približno 96 do 98 odstotkov vseh naših misli, odločitev, vseh naših dejanj, s katerimi lovimo srečo, uspeh, finančno svobodo, zvezo s partnerjem in vse drugo kar šteje v življenju, podzavestnih, predprogramiranih! Na avtopilotu. Pa se tega sploh ne zavedamo! To je tudi razlog, zakaj ljudje ne obogatijo; ker niso za to programirani. Iz tega sledi logičen sklep …”

Da nič ne moremo storiti, saj je že vse zamujeno? Škoda, pa tako dobro je kazalo …

Dejan: “Ravno nasprotno! To vam želim povedati. Seveda lahko storimo. Lahko spremenimo nastavitve našega avtopilota! Lahko si reprogramiramo našo podzavest. In si jo nastavimo v smeri želenega cilja. Tudi v odraslosti. Poglejmo naprimer vožnjo avtomobila. Te se niste naučili v petem letu starosti, ne? Še marsikaj drugega ste se naučili, ko niste bili več otrok. Pa čeprav je sprva izgledalo, da vam ne bo uspelo. A več kot ste vadili, več kot ste ponavljali, bolje vam je šlo. Vse dokler niste tega avtomatizirali, spravili v vašo podzavest. Tako zdaj ona skrbi za to, da vam ni treba.”

Če vas prav razumem, se moram reprogramirati za to, kar si želim?

Dejan: “Tako je. In potem vas bo vaša podzavest vodila pri vseh odločitvah na poti do cilja. Ker bo strmela k temu, da to uresniči. Vedno to počne. Ker ne prenese trenja med njo in dejanskim stanjem. Ne prenese ničesar, kar štrli iz cone udobja. Zato bo vodila vaše misli in odločitve, vse dokler neravnovesja ne bo odpravila. Boste videli, kar od nekod se bodo v vaših mislih začele pojavljati ideje, domislice, tisti čarobni aha-trenutki, ki vas bodo vodili v smeri vašega novega cilja. In v knjigi Učbenik uspeha to podrobno opisujemo. Ne le to, podajamo konkretni načrt s čisto konkretnimi koraki.

Še nekaj: Točke se med seboj povežejo, ko gledamo nazaj, veste. In nič prej. Kot gre tista zgodba o dobrem bogaboječem možu, ki je živel nekje v Afriki. Ko so nekega dne na posestvo planili krvoločni levi, se ni menil za opozorila svojega služabnika. Bog bo poskrbel, da se me nič zgodi, je rekel. Isto je povedal svoji kuharici, pa tudi šoferju, preden sta zbežala. Ostal je sam, prišli so levi. In ga pokončali. Seveda. Potem pa je srečal boga in mu očital, zakaj ni poskrbel zanj. Kaj govoriš, mu je zabrusil bog! Saj sem ti poslal glasnike. Ne enega, ampak celo tri!”

Ha!

Dejan: “Jap, tako je to. Dobivamo namige, sporočila, ideje. Samo od nas pa je odvisno, kaj bomo z njimi storili. Knjigo Učbenik uspeha lahko preberete ali pa ne. Morda stvari delujejo, morda ne, se lahko sprašujete.

Verjetnostni izračun po Pascalu pa vam pravi, da je bolje metode iz knjige preizkusiti in ugotoviti, da ne delujejo, kot pa jih niti ne preizkusiti. V prvem primeru izgubite nekaj časa, v drugem pa že samo možnost, da bi uspeli.”

Kako pa se je vse skupaj začelo? Od kod sploh ta ideja?

Dejan: “Na to pa vam z lahkoto odgovorim. V ljubljanskem BTC, pred mnogimi leti. Tega trenutka ne bom pozabil. Ko sem slonel za šankom majhnega lokala, srebal kavo in listal časopis. Za pultom sta stregli dve dekleti, potem pa je do njiju pristopil majhen možakar, zelo zanemarjenega videza, v natikačih. Mimo njiju, pravzaprav, za pult. Šele takrat sem ugotovil, da gre najverjetneje za lastnika lokala. Površno je pobrskal po nekaj predalih in preveril blagajno, nato pa jima precej arogantno, skoraj naduto dal nekakšne usmeritve in odšel. Jaz pa sem gledal za njim. In razmišljal; čakaj, čakaj, jaz imam univerzitetno izobrazbo, garam po deset, dvanajst ur na dan, podnevi in ponoči, se ukvarjam z zelo grdimi in umazanimi stvarmi, ta možakar pa vsake toliko pride mimo (in to v natikačih!), okrca svoja dekleta, kaj malega postori in … zasluži bistveno več kot jaz! Ha! Zakaj že? Kaj ima on več kot jaz? Zakaj je on boljši od mene? Jaz grem na dirko formule ena in sedim na travi, preko noči pa spim na zadnjem sedežu avtomobila v spalni vreči, on pa na tribuni s hostesami pije šampanjec? Kaj je on več od mene? Oziroma, kaj manj sem jaz? … Tako se je vse skupaj začelo. Pred mnogimi leti, ko sem krenil na pot iskanja skrivnosti uspeha.

In trenutek razkritja? Ko ste končno doumeli, za kaj gre?

Dejan: “Pesmica. Čisto navadna pesmica iz Jarrettove knjige To deluje. O pločevinastem vojačku. Ki je najprej niti nisem razumel. Pravzaprav so za to morala miniti dolga leta iskanja in spoznanj. Šla je nekako takole; v vitrini je bil vojaček z listkom 23. Pa ga zato deklica ni niti pogledala, čeprav je bil prav tako lep in pokončen kot tisti drugi z listkom 63. Tega pa je deklica oboževala. Zato je bil vojaček z listkom 23 resnično zelo žalosten in se je pisatelju zasmilil. In ta je vzel listek z drugega vojačka in oba listka menjal. Sedaj je tudi prvi vojaček imel listek 63 in je sijal od ponosa in veselja. In tudi deklica ga je gledala potem drugače.”

Tega pa ne razumem najbolje …

Dejan: “Saj tudi jaz nisem. Ko boste prebrali knjigo Učbenik uspeha, pa jo boste. To vam zagotavljam. Pa je povsem preprosto. Lahko vam dam namig. Besede Meniha s Ferrarijem (Robin Sharma, op. PŠ); če želite podvojiti vašo neto vrednost, podvojite nivo, kako vi cenite samega sebe. Ker nikoli ne boste mogli preseči domet samega sebe.”

Pokukajte še v knjigo UČBENIK USPEHA, Dejan Krajlah >>