VIRUS IDEJ

Aljaž Gec

Izpolni svoje sanje

Še vedno se v živo spominjam tistega sončnega nedeljskega popoldneva. Zaključeval se je drugi februarski teden, a temperature so bile že spomladanske. Po kosilu smo odšli na obisk k noni, kakor stari mami rečemo na Krasu.

Sredi pogovora je v njeno stanovanje vstopil bratranec Andrej. »Pridi, ti bom nekaj pokazal,« se je glasil njegov značilni stavek, ko mi je želel pokazati katero izmed svojih novih pridobitev. Sam sem mu ob teh besedah vedno znova navdušeno sledil.  Po poklicu je avtomehanik, zato je zamenjal že veliko jeklenih konjičkov, obema pa so še posebej pri srcu športni avtomobili.

A tisti dan je na njegovem dvorišču stal prav poseben avto – bil je namreč pravi dirkalnik, pripravljen za boje s štoparico in sotekmovalci na relijih. Čeprav je imel na sebi precej bojnih ran in je izgledal precej neugledno, je takoj pritegnil mojo pozornost, zato sem se vožnje z njim še toliko bolj veselil.

Usedel sem se na ozek sovoznikov sedež in se pripel. Notranjost je bila čisto nasprotje serijskega avtomobila – neudobna, polna prahu, na marsikaterem delu že precej obrabljena, a zato toliko bolj pristna. Ko je zagnal motor, sem mi je na obrazu spontano narisal nasmešek. Takoj sem se naježil, saj je bilo vse to zame novo in do takrat še nepoznano. Avto se je tresel, v kabini pa je bil ropot tako močan, da se ni bilo mogoče pogovarjati. Povsem v nasprotju s svojimi pričakovanji sem imel čutila v tistem trenutku napeta kot strune.

Že čez nekaj sekund sva bila na cesti. Med vožnjo sem se v novem okolju takoj udomačil in z vsakim prevoženim metrom bolj užival. Prvih nekaj sto metrov je stric zaradi ogrevanja motorja vozil počasi, nato pa je med spustom med dvema vasema, ki sledita naši, odločneje stopil na plin. V sebi sem takrat doživljal nepopisne občutke, iskreno srečo, po celem telesu se mi je naježila koža in v tistem trenutku sem v navalu vznemirjenja nenadoma sklenil: V kolikor se mi bo ponudila najmanjša priložnost, bom tudi sam postal dirkač! Bilo je popolnoma naravno, spontano in tako kot pri prvi ljubezni – pri  obvladovanju svojih čustev sem postal popolnoma nemočen. Lahko sem se jim le predal in užival v popolnem zadovoljstvu. Kot strela z jasnega me je pretresla želja, o kateri prej nisem nikoli razmišljal. Odprl se mi je povsem nov svet, ki ga še nisem poznal. V tistem trenutku mi je bilo takoj jasno, da do dirkanja čutim iskreno, do takrat meni še neznano ljubezen.

Spoznal sem, da je dirkaški šport poln garanja in odrekanj, je nepredvidljiv, neposreden, a vselej tako lep, da ob vsakem stiku z njim popolnoma uživam. Trinajst let pozneje sem končno uresničil svoje sanje. Sedel sem na isti strani avtomobila, kjer sem se tisto sončno nedeljo popolnoma zastrupil z dirkami. Moj krstni reli v Velenju se je zaključil s solzami sreče v cilju, saj sva s soimenjakom Aljažem slavila zmago v svoji skupini. Menim, da lahko vsakdo izpolni svoje sanje, če se jim je le pripravljen podrediti in slediti svojemu notranjemu glasu.

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS